Slovenija, periferija Hrvaške?

Združevanje slovenskih in hrvaških uprav, poslovodstev

V družbi A1 Slovenija, ki je v 100-odstotni lasti mednarodne telekomunikacijske skupine A1 Telekom Austria Group, je zaposlenih 631 ljudi. Lani poleti je prišlo v družbi do organizacijske spremembe.

Združili sta se slovenska in hrvaška uprava. Na vprašanje, ali zato, ker je davek v Sloveniji, ki ga plačujejo tisti z najvišjimi plačami, precej višji kot na Hrvaškem in ali bi lahko šlo za davčno optimizacijo, Lan Orthaber iz A1 odgovarja, da to težko komentira. Kot pravi, je šlo predvsem za odločitev lastnika, da združuje trge, ki so primerljivi. Je pa šlo, dodaja, za spremembo v upravljanju celotne organizacije. V preteklosti je bila slovenska podružnica A1 organizacijska enota z A1 Srbija.

Premiki pa tudi v enem večjih trgovcev pri nas. Mesto generalnega direktorja Lidla Slovenija je avgusta lani prevzel Boris Lozić, generalni direktor Lidla Hrvaška. Danes vodi Lidlovi družbi v obeh državah, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Od prejšnjega meseca imata družbi, nam pišejo iz Lidla, iste člane poslovodstva. Skupni je tudi del administracije, ki prav tako opravlja delo za obe. V Lidlu zanikajo, da bi se spremembe zgodile zaradi davčne optimizacije oziroma bolj obdavčenih višjih plač, kot so na Hrvaškem. Na vprašanje, zakaj spremembe, odgovarjajo: " V Lidlu nenehno proučujemo možnosti, kako narediti našo organizacijo uspešno in pripravljeno na prihodnost. Vse odločitve vedno sprejemamo v najboljšem interesu naših kupcev, zaposlenih in podjetja."

Glede tega, kje vodilni plačujejo davke, ali v Sloveniji ali na Hrvaškem, odgovarjajo, da je podatek o davčnem rezidentstvu posameznika glede na Zakon o davčnem postopku in Zakon o varstvu osebnih podatkov osebni podatek, zato ga ne morejo razkrivati.  

V Mercatorju je prišlo do sprememb v vodenju po spremembi lastništva. Iz delniške družbe se je preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo. Namesto dvotirnega imajo danes enotirni sistem upravljanja. Družbo vodi poslovodstvo, ki ga sestavljata predsednik poslovodstva Tomislav Kramarić in član poslovodstva Tomislav Đurić, oba sicer živita na Hrvaškem. 

V zadnjih desetih letih je bilo veliko slovenskih podjetij prevzetih od hrvaških podjetij ali skupin. To, da se poslovna strategija izvaja iz Hrvaške, je, pravi David Jež, direktor davčnega oddelka v družbi Deloitte, logična posledica in ne nujno povezana z davki.

Na Hrvaškem tudi sedeži globalnih družb

Kozmetični velikan L'Oreal je le eden od globalnih družb, ki v Sloveniji posluje prek družb s sedežem na Hrvaškem in v Srbiji. Kot nam pišejo iz L'Oreala, imajo v teh državah ekipe, ki so odgovorne za celotno regijo Adria-Balkan, vsaka za svoje strokovno področje, del teh ekip pa, da so tudi Slovenci.

Na slovenskem trgu je sicer L'Oreal prisoten že od leta 1997. Podružnica v Sloveniji je danes del družbe L'Oréal Adria-Balkan, ki deluje na devetih trgih v regiji, sedež na Hrvaškem in v Srbiji pa ima od leta 2011. L'Oreal tako v Sloveniji nima uprave, pač pa v Zagrebu in Beogradu. "Tovrstni organizacijski model podjetju zagotavlja agilnost, kar se odraža predvsem v hitrejšem sprejemanju strateških odločitev,"  nam sporočajo iz družbe.

Za razliko od L'oreala je imelo avstrijsko podjetje za proizvodnjo sokov RAUCH sprva sedež tudi pri nas. Danes v Sloveniji ne posluje več samostojno, ampak prek družbe s sedežem na Hrvaškem.

Dejstvo je, je prepričan Jež iz Deloitta, da nižja obdavčitev na Hrvaškem vsekakor pomaga podjetjem pri odločitvi, kje bodo obdržala centralo za regijo. Slovenija kot manjša država, sploh za večje multinacionalke, ne predstavlja dovolj velikega obsega poslovanja, ki bi opravičilo lokalno družbo, lokalno podružnico.

"V poštev pride neka regijska centrala, ki pokriva bodisi tri, pet držav. Najbolj pogosto so to Slovenija, Hrvaška, Bosna ali pa Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna itn." Ko se družbe odločajo, kje bodo obdržale centralo, so davki ena tistih stvari, ki jih pogledajo, upoštevajo. Glede davkov pa Slovenija ni konkurenčna oziroma nima prednosti, ocenjuje Jež. 

Za enako plačo v Sloveniji višja dohodnina

Medtem ko imajo na Hrvaškem le dva davčna razreda, jih imamo pri nas pet. Dohodek je na Hrvaškem obdavčen različno po občinah, vendar je do 50.400 evrov davčne osnove največ  23,6 odstotka, nad tem zneskom pa do 35,4 odstotka.

Pri nas so dohodki, ki so del letne osnove za odmero dohodnine, obdavčeni progresivno. Stopnja obdavčitve je odvisna od tega, v katerem davčnem razredu je zavezanec, sicer pa so stopnje obdavčitve od 16 do 39 odstotkov, medtem ko so tisti, katerih letna davčna osnova za leto 2024 presega 74.160 evrov na leto in so v najvišjem, petem davčnem razredu, obdavčeni  s stopnjo 50 odstotkov. Takih je pri nas manj kot pol odstotka vseh zavezancev za dohodnino. Za letošnje leto se je ta meja zvišala na 78.016,32 evra. 

308 ljudi v Sloveniji je imelo predlani, to je sicer začasni podatek, objavljen na portalu Odprti podatki Slovenije, plačo nad 1000 odstotkov višjo od povprečne bruto plače. Njihov dohodek je bil skupno 144.187.375 evrov. Povprečno je imel vsak 39.011 evrov bruto plače na mesec, plačal pa povprečno 172.651,08 evra dohodnine.

Pogledali smo, kako je z dohodnino na Hrvaškem in v Sloveniji na primeru dveh plač, in sicer če ima nekdo, ki je samski brez otrok, 10.000 ali 20.000 evrov bruto plače. Pri tem je v primeru Hrvaške izračun narejen za nekoga, ki živi v Zagrebu, davki na Hrvaškem se namreč po občinah razlikujejo, najvišji pa je prav v Zagrebu. Pri izračunih neto plač niso upoštevana nadomestila, kot so stroški za prevoz na delo.

Če nekdo zasluži 10.000 evrov bruto v Sloveniji in bi po odbitku prispevkov znašala osnova za izračun dohodnine 7.314 evrov, bi plačal 2.436 evrov dohodnine. V primeru, da bi bil hrvaški davčni rezident, bi njegova dohodnina znašala 1.942 evrov. Še višja je razlika v plačilu dohodnine v primeru plače 20.000 evrov bruto. V Sloveniji bi znašala 6.331 evrov, na Hrvaškem skoraj 1.150 evrov manj.

"Ko govorimo o povprečni ali nižji  plači oziroma dvokratniku povprečne plače, še ni večjih razlik," pravi Jež iz Deloitta in nadaljuje, ko pa govorimo o plačah nad 10.000 evrov, kar je po njegovih besedah za nekoga na vodstvenem položaju za regijo precej običajno, so razlike že zelo velike. Tudi zato se dogajajo selitve na Hrvaško, opozarja.

Na Hrvaškem subvencije, tudi oprostitev davka na dobiček

Škofjeloško podjetje SIBO je med tistimi slovenskimi podjetji, ki napovedujejo preselitev proizvodnje na Hrvaško.

V bližini Varaždina oziroma ob avtocesti Zagreb–Varaždin so kupili 22.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem nameravajo konec letošnjega ali na začetku prihodnjega začeti graditi 11.000 kvadratnih metrov velik objekt. Vanj nameravajo iz Škofje Loke preseliti del proizvodnje plastične embalaže za farmacijo in kozmetiko. Kot napoveduje predsednik uprave in večinski lastnik družbe, Boštjan Šifrar, zaradi tega ne bodo zmanjševali števila zaposlenih v Škofji Loki.

Vrednost naložbe na Hrvaškem, kjer sicer že imajo podjetje SIBO CRO, je od 40 do 50 milijonov evrov v štirih do petih letih. Zaposlenih bo 150 ljudi, ki bodo delali na šestih proizvodnih linijah in to štiriizmensko. Gradbeno dovoljenje pričakujejo v kratkem, za Hrvaško pa so se odločili tudi zaradi nizke cene zemljišča. Za kvadratni meter zemljišča v urejeni industrijski coni ob avtocesti so plačali 10 evrov. 

Šifrar pričakuje tudi nižji strošek gradbenih del na Hrvaškem, poleg tega računa na nižjo obdavčitev plač. Od hrvaške države pa pričakuje tudi za približno 5 milijonov evrov subvencij, od tega večino nepovratnih sredstev, nekaj pa tudi kot oprostitev davka na dobiček. O tem se s pristojnim hrvaškim ministrstvom še dogovarja. Sicer pa Šifrar zatrjuje, da je bila pri odločitvi za preselitev dela proizvodnje na Hrvaško davčna optimizacija zanj relativno nepomembna. 

Kar nekaj podjetij za letos načrtuje umik iz Slovenije

Medtem ko Hrvaška očitno zna privabiti podjetja, nekatera tuja podjetja pri nas načrtujejo odhod iz Slovenije. Raziskava Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, izvedena lani, vključuje pa 180 tujih podjetij, je pokazala, da namerava v letošnjem letu zapustiti Slovenijo približno 14 odstotkov podjetij. Med podjetji, ki načrtujejo selitev, so predvsem velika in proizvodna podjetja ter pretežni izvozniki. Medtem je delež tujih podjetij, ki imajo načrte, da bi se v Sloveniji širili, prvič po letu 2010 padel pod 20 odstotkov.

Širitev v letošnjem letu je napovedalo dobrih 19 odstotkov podjetij, v prejšnji anketi jih je to napovedalo skoraj 31 odstotkov. Približno desetina podjetij pa načrtuje krčenje dejavnosti.

Dobra polovica anketiranih podjetij sicer za letos v Sloveniji načrtuje investicije, predvsem v fizično infrastrukturo, digitalizacijo in razvoj kadrov, več kot tretjina podjetij pa tudi investicije v procesne in produktne inovacije. Pri tem je povprečna ocenjena vrednost načrtovanih investicij 3,8 milijona evrov, kar je manj, kot je bila vrednost investicij,  načrtovanih za leto 2023, ko je bila ocenjena vrednost 4,42 milijona evrov. Kot pravi soavtorica raziskave prof. dr. Andreja Jaklič, podatkov o realizaciji načrtov nimajo.

Ena od slabosti, ki jo podjetja navajajo glede Slovenije, je poleg zapletenih birokratskih postopkov in ovir prav neugoden davčni sistem, predvsem visoke davčne obremenitve dela. 

Na vprašanje, kako zanimiva je za tuja anketirana podjetja Hrvaška, prof. dr. Jakličeva odgovarja, da je bila Hrvaška že v raziskavi leta 2022 opredeljena kot lokacija, ki je Sloveniji najbolj primerljiva, in je bila potencialni cilj za selitev v primeru poslabšanja poslovnih pogojev v Sloveniji. Med njenimi glavnimi prednostmi so podjetja navedla tudi predvidljivo davčno zakonodajo. Kot obetavno pa Hrvaško uvršča na lestvicah poslovnega okolja tudi Svetovna Banka v poročilu B-READY Report. 

Hrvaška je, pravi  David Jež, direktor davčnega oddelka v Deloittu, zanimiva ne samo zaradi nižje obdavčenih plač, ampak tudi zaradi stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov, ki je na Hrvaškem 12 odstotna, predvsem pa zaradi dobe lastništva. Pri nas velja oprostitev kapitalskih dobičkov po 15-ih letih lastništva, kar je, ocenjuje Jež, ena daljših dob v povprečju regije, medtem Hrvaška nima obdavčitve že po dveh letih lastništva.

Han: Slovenija je konkurenčna

Bi lahko Slovenija postala periferija Hrvaške, oziroma bodo večje korporacije ali bolje plačani odšli iz Slovenije? "Definitivno je to velik manko za Slovenijo, ker govorimo o zelo izobraženem kadru, poleg tega ima ta kader višje plače, višje plače pa so tudi bolj obdavčene," odgovarja Jež.  Poleg tega se, nadaljuje, vodenje izvaja iz tujine, bodisi iz Zagreba bodisi iz Beograda, in ljudje smo pri takih stvareh precej subjektivni, to pomeni, da če nekdo sedi v Beogradu, se bo mogoče po njegovem bolj ukvarjal s Srbijo kot s Slovenijo. Tudi Srbija je v zadnjem času vse bolj priljubljena zaradi še nižjih davkov, kot jih ima Hrvaška.

In kako se na to, da Slovenija v luči odhodov in tega, da imajo velika podjetja raje sedeže družb na Hrvaškem kot v Sloveniji, odziva minister za gospodarstvo Matjaž Han?  Prepričan je, da je Slovenija konkurenčna. Če ne bi bila, pravi, se v to državo ne bi zgrinjala farmacija in odpirala razvojne oddelke.

"Ne nazadnje imamo eno največjih investicij v Lendavi, firma Sandoz, kjer bomo na nek način odprli nov razvojni center. Lek v Ljubljani začenja novo investicijo, več kot 100 milijonsko." Han navaja še Palfinger, ki bo na meji s Hrvaško, v Ormožu, gradil novo tovarno, pa Revoz, ki je pripeljal nazaj v Slovenijo Renault in bo izdeloval tri električne avtomobile. Želja po investicijah v Sloveniji pa je še veliko, razlaga minister Han.

Glede obremenitve plač vidi večji problem v obdavčitvi srednjih plač kot višjih. Pa sprememba davčnega sistema? "Realno moja ocena je, da se lahko začnemo res pogovarjati o davčni reformi ali pa spremembi davčnega okolja, ampak jaz mislim, da jo je zaradi političnih razmišljanj nerealno sprejeti v tem mandatu."