'Najmanjši skupni imenovalec svetovnega reda je lahko samo eden – mir'

Organizatorji pričakujejo udeležence iz vsega sveta, ki bodo na Bledu naslovili tako akutne tematike, kot sta krizi v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, kot tudi težave, ki terjajo dolgoročnejši razmislek.

Forum se je začel z nagovoroma zunanje ministrice Tanje Fajon in predsednice republike Nataše Pirc Musar, spregovorila pa sta tudi von der Leynova ter prek video povezave generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Slovenija je namreč s septembrom prevzela enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu ZN.

Sledil je prvi panel, panel voditeljev – z udeležbo predsednikov vlad Slovenije, Hrvaške, Albanije in Srbije; Roberta Goloba, Andreja Plenkovića, Edija Rame in Miloša Vučevića.

Da smo v času, ko si tragedije kar sledijo, je na začetku opozoril Peter Grk, generalni sekretar Blejskega strateškega foruma. Opozoril je, da svet potrebuje dobre novice. Dejal je, da ne verjame v najbolj črne napovedi, ker še vedno verjame v človečnost, da pa potrebujemo nove rešitve. Ne krpanje lukenj, ampak globalni načrt.

"Žrtve niso številke, ampak ljudje"

Gostiteljica Fajon pa je opozorila, da nas obkroža vse več konfliktov: "Trenutno je dvaindevetdeset, to je skoraj polovica držav sveta, vpletenih v konflikte zunaj svojih meja. Vojna v Ukrajini traja že dve leti in pol. V Afganistanu desetletja, v Sudanu več kot eno leto, da ne omenjam vseh drugih pozabljenih kriz. Kmalu bo žalostna obletnica še enega izbruha sovražnosti na Bližnjem vzhodu, ki se je začel 7. oktobra z napadom Hamasa na izraelske civiliste, povračilni ukrepi pa so privedli do humanitarne katastrofe v Gazi in zaostrovanja kolektivnega kaznovanja Palestincev tudi na Zahodnem bregu."

Kako je mogoče, da se po tolikšnem vlaganju v mednarodno pravo, Ustanovno listino Združenih narodov, Mednarodno listino človekovih pravic in multilateralizem kot tak, množijo varnostne grožnje, strukture in stebri globalnega sodelovanja, mednarodne organizacije in mednarodne norme pa se drobijo, se je vprašala. 

"Septembra Slovenija predseduje Varnostnemu svetu. Naša država jemlje to odgovornost zelo resno. Neutrudno si bomo prizadevali zagotoviti, da se bo naš glas slišal, tudi če obstaja določena stopnja razočaranja, ker ne vidimo rezultatov na terenu."

"In če bomo med razpravo slišali "WCNSF", bomo delali še bolj. Ali kdo ve, kaj pomeni WCNSF? Ranjen otrok brez preživele družine. To je uradna nova kratica v zdravstvenem besednjaku Gaze. Vzbuja občutek obupa. A po drugi strani vse to daje jasnost, kaj se je pričakovalo, kaj se je zahtevalo in kaj ni bilo spoštovano." 

Države je tudi pozvala, da priznajo Palestino kot suvereno in neodvisno državo ter podprejo naša prizadevanja za rešitev dveh držav. "Dejstvo je, da se Bližnji vzhod militarizira in oborožuje. Pri tem je treba pojasniti vlogo globalnih in regionalnih akterjev. Ta trend ne more prinesti miru v regiji. Akterji na skoraj vseh straneh uporabljajo nestanovitnost za opravičevanje lastnega političnega preživetja."

Enako po njenem mnenju velja za vojno v naši neposredni soseščini – evropski soseščini. "Za Evropsko unijo ostaja podpora Ukrajini nedvomna. Slovenija si bo še naprej prizadevala za pravičen in trajen mir v Ukrajini. Jasno je, da miru ni mogoče doseči brez sodelovanja in dialoga med vsemi stranmi. Upamo, da bo Rusija ustavila agresijo, končala vojno in začela pogajanja v dobri veri na podlagi mednarodnih norm in ob polnem spoštovanju Ustanovne listine ZN."

Glavna značilnost današnjih vojn so nenehni, brutalni in ciljno usmerjeni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo, ki predstavljajo očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava, je izpostavila. "Razmere v Ukrajini so pokazale, da so predmet in tarča napadov lahko tudi civilni jedrski objekti. Gre za očitno kršitev, ki jo je treba ne samo obsoditi, ampak tudi sankcionirati."

Vojna v Ukrajini je močno vplivala na širitveno politiko EU, je nadaljevala: "Bojim se, da prebivalci Zahodnega Balkana, zlasti mladi, izgubljajo upanje. Lani je prav na tem odru predsednik Evropskega sveta Charles Michel izrazil trdno prepričanje, da morajo biti tako Evropska unija kot države kandidatke pripravljene na širitev do leta 2030. To vizijo je treba ohraniti pri življenju. To je geopolitični imperativ in mora postati geopolitična realnost. Seveda je na obeh straneh, da naredita svojo domačo nalogo – države kandidatke, da pospešijo proces reform, EU pa, da prilagodi svoje notranje procese in politike, da bo delovala kot unija potencialno 37 članic. Verjemite, živite v miru in stabilnosti. Slovenija se bo še naprej trudila, da bo EU bolj enotna in uspešna. Delimo si vizijo močnejše Evrope, ki zagotavlja socialno pravičnost in podpira ljudi."

Zaključila je, da je najmanjši skupni imenovalec svetovnega reda lahko samo eden – mir. Politične, ekonomske in druge enačbe, ki ga ne upoštevajo, so preprosto napačne. Imajo grozen rezultat – žrtve; žrtve, ki niso številke, ampak ljudje.

"Miru ni brez pravice"

"V zadnjih nekaj letih so svet pretresli svetovna pandemija, ekstremni vremenski pojavi, povezani s poglabljanjem podnebne krize, vse večja negotovost preskrbe s hrano, svetovna gospodarska in finančna negotovost, očitne kršitve Ustanovne listine ZN in mednarodnega prava, nadaljevanje in celo zaostrovanje dolgotrajnih konfliktov ter nastanek novih, pa tudi nespoštovanje človekovih pravic in napadi na enakost spolov. Hkrati je postalo jasno, da uresničevanje Agende 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja močno zaostaja za zastavljenimi cilji," tako pa je svet uvodoma opisala predsednica Nataša Pirc Musar. 

Dejala je, da mora biti zato strateška vizija – vizija enotnosti, odpornosti in skupne zavezanosti k izboljšanju položaja vseh ljudi: "Najprej je treba opredeliti zapletene in prepletene krize, ki zahtevajo našo takojšnjo pozornost. Nenehna podnebna kriza še naprej pustoši po našem planetu, saj so rekordni vročinski valovi, uničujoče poplave in gozdni požari, ki divjajo, vse bolj pogosti. Pot naprej zahteva pogumno, skupno ukrepanje, ki presega meje in politiko. Podvojiti moramo svoja prizadevanja za prehod na trajnostno, nizkoogljično svetovno gospodarstvo ter podpreti narode in skupnosti, ki so najbolj ranljivi za podnebne vplive. Mi, razviti svet, bi morali voditi pot v trajnostno prihodnost in se naučiti, kako živeti z manj, a bolje, ter hkrati podpirati tiste, ki zaostajajo."

Trojna kriza podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja, po njenem pomenijo velik varnostni, politični in socialno-ekonomski izziv za mednarodno skupnost kot celoto. Poleg tega se svet danes sooča s krizo vode, kakršne še ni bilo: "Tekmovanje za vodo je vse večje, saj postaja pomanjkanje vode vse pogostejši vzrok za spore. Slovenija poziva k hitrejšemu ukrepanju v zvezi z izzivi, povezanimi z vodo na svetovni ravni, pri čemer poudarja pomen vode za človekov razvoj, ohranjanje ekosistemov, podnebno odpornost ter mir in varnost. Ker močno verjamemo v vrednost čezmejnega sodelovanja na področju voda, smo člani Koalicije za čezmejno vodno sodelovanje. Oktobra letos bomo v Ljubljani gostili 10. zasedanje pogodbenic Konvencije ZN o vodah in prevzeli predsedovanje konvenciji za naslednja tri leta."

Strmo naraščanje svetovne negotovosti glede preskrbe s hrano, ki grozi, da bo še bolj destabiliziralo že tako krhke družbe in zaostrilo oborožene spopade, ki vodijo v regionalno in svetovno nestabilnost, bi nas moralo vse močno skrbeti, je ocenila. Po njenem v 21. stoletju ni prostora za lakoto. 

"Zelo me skrbi tudi pereče stopnjevanje geopolitičnih napetosti v svetu. V številnih regijah je prisotna resna grožnja spopadov. Vrnitev rivalstva velikih sil skupaj s širjenjem naprednih vojaških tehnologij je povečala tveganje za nesporazume in slabe ocene. Znova moramo potrditi svojo zavezanost diplomaciji in načelom mednarodnega prava ter si neutrudno prizadevati za reševanje sporov z dialogom in ne s silo. Združeni narodi s svojo edinstveno legitimnostjo ostajajo nepogrešljivi forum za ta prizadevanja." 

Čeprav, kot je dejala, današnji svet ni enak tistemu iz leta 1945, ko je bila sprejeta Ustanovna listina Združenih narodov, temeljni kamen ureditve ostaja sistem, ki ima korenine v Ustanovni listini Združenih narodov: "Prizadevati si moramo za vnovično vzpostavitev zaupanja, krepitev svetovnega sodelovanja in solidarnosti."

Spregovorila je o svojem obisku v Ukrajini: "Pred kratkim sem bila v Ukrajini. Strlo mi je srce, ko sem videla in slišala o toliko izgubljenih življenjih, uničenih družinah in za vedno uničenih otroštvih. Toda zaradi te nesmiselne vojne ne trpijo samo Ukrajinci. Čeprav vojna divja na evropskih tleh, to ni samo evropska zadeva. Njene posledice je čutiti po vsem svetu. Zaradi pomanjkanja hrane so ogrožena življenja milijonov ljudi. Prav tako zaradi napadov na jedrske objekte in njihovo okolico v Ukrajini. Vsi si želimo miru. Bodimo jasni: čeprav obstajata dve sprti strani, je Rusija napadalec, Ukrajina pa žrtev. Ukrajinci imajo pravico braniti svojo domovino, naša skupna dolžnost pa je, da jih podpremo in zaščitimo svet, ki temelji na pravu in ne na sili. Zato bo Slovenija še naprej stala ob strani Ukrajini in njenemu ljudstvu, dokler bo to potrebno. Prav tako bo Slovenija še naprej podpirala prizadevanja za pravičen in trajen mir. Zavedamo se, da miru ni mogoče doseči brez sodelovanja in dialoga med obema stranema. Vendar pa morajo vsa mirovna pogajanja temeljiti na Ustanovni listini ZN in mednarodnem pravu. O tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji se bo to zgodilo, odloča Ukrajina, ki je žrtev. Od Rusije pa je odvisno, ali bo pokazala resnično pripravljenost in bo dobronamerno sodelovala. Vsakodnevno bombardiranje ukrajinskih mest dokazuje ravno nasprotno." 

Poudarila pa je tudi, da miru ne more biti, če ni zagotovljena pravičnost: "Slovenija si bo prizadevala za polno odgovornost za dolg seznam grozodejstev in drugih mednarodnih zločinov, storjenih v Ukrajini in proti njej." 

Z enako grozo kot v Ukrajini spremljamo kršitve mednarodnega humanitarnega prava v Gazi, je opozorila. "Izraelski talci so še vedno v ujetništvu, na stotine palestinskih žensk in otrok umira vsak dan. To je zdaj postal najbolj smrtonosen konflikt na svetu v letu 2024 in najbolj nevaren kraj za civilno prebivalstvo. Konfliktom je izpostavljenih kar 88 % prebivalstva. V nobenem primeru ciljanje na civilno prebivalstvo ni legitimna vojaška strategija. Talci se morajo varno in nepoškodovani vrniti k svojim družinam. Uveljaviti je treba prekinitev ognja. Civilnemu prebivalstvu je treba omogočiti takojšen in varen dostop do humanitarne pomoči. Medtem ko si prizadevamo preprečiti večjo regionalno vojno, je treba obravnavati trpljenje v Gazi in si prizadevati za rešitev dveh držav, ki je edina prava pot do trajnega miru. Slovensko priznanje Palestine poudarja pomen tega cilja. Poleg tega je za upravljanje in stabilnost ključnega pomena, da se palestinske oblasti opolnomočijo z nujnimi reformami in okrepijo s potrebnimi sredstvi."

Vendar na varnost na svetovni ravni ne moremo gledati le z vidika odnosov med državami, je opozorila: "Vzpon nedržavnih deležnikov, kibernetske grožnje, uporaba umetne inteligence v vojaške namene in uporaba dezinformacij kot orožja so še dodatno zapletli svetovni mir in stabilnost. V tej digitalni dobi je celovitost našega informacijskega prostora enako pomembna kot varnost naših meja. Oblikovati moramo nove mednarodne norme in sporazume za zaščito kibernetskega prostora, hkrati pa spodbujati večje sodelovanje v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu." 

"Izzivi, s katerimi se spoprijemamo – ne glede na to, ali so okoljski, geopolitični, gospodarski ali tehnološki – so globalnega pomena in zahtevajo rešitve na svetovni ravni. Znova moramo potrditi svojo zavezanost multilateralizmu, okrepiti svoje mednarodne ustanove in spodbujati duha sodelovanja, ki presega ozke nacionalne interese," je ocenila predsednica. 

V prihodnji sestavi EK tudi komisar za širitev: "Širitev je investicija"

Ursula von der Leyen se je na začetku nagovora zahvalila premierju Robertu Golobu, da sta še pred forumom skupaj obiskala Črno na Koroškem in si ogledala proces odpravljanja posledic lanskoletne ujme. 

Tudi ona je izpostavila, da živimo v razklanem svetu. "Ena od prelomnic pa se je odprla prav tukaj na našem kontinentu. Rusija se je odločila požgati mostove z evropskimi sosedi in napasti suvereno sosedo. Putin in pribočniki so pokazali, da ne verjamejo v globalni red, ki temelji na pravilih, ampak so prepričani, da lahko počnejo, kar želijo."

Nagovorila je soprogo umrlega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in dejala, da so njega resda ubili, a da njegove sanje o drugačni Rusiji ostajajo. 

Posebno pozornost pa je namenila Zahodnemu Balkanu. Dejala je, da nova generacija na območju želi biti del evropske družine. "Toda rusko vodstvo, ki živi v preteklosti, tega ne želi sprejeti. Takoj, ko so storjeni koraki k regionalni integraciji, želi Kremelj pogreti stare konflikte, zasejati delitve tako v regiji kot med regijo in Evropo. Ampak večina ljudi ne želi fragmentacije, ampak integracijo in to jim moramo dati."

Dejala je, da je vojna v Ukrajini točka preloma. Cilj je Evropo narediti ekonomsko konkurenčno, zmožno, da brani samo sebe. "Za to pa je integracija Zahodnega Balkana kritičnega pomena. V času geopolitičnih preigravanj večja skupna Evropa pomeni močnejši glas. Širitev je investicija v moč in varnost. Želimo močno, konkurenčno in varno Evropsko unijo, ta pa vključuje Zahodni Balkan pa tudi Ukrajino, Moldavijo in druge. Zato smo poživili pridružitvena pogajanja."

Izpostavila in pohvalila je dosežke držav Zahodnega Balkana v zadnjem obdobju. Pa ni minilo niti leto, ko so si zadali ambiciozne cilje: "Lahko ste res ponosni."

Dodala je, da so reforme vezane na investicije. Nove reforme odprejo nove investicije. "To je velik korak naprej. In to je pomembno, ker je EU v procesu svoje preobrazbe v novem geopolitičnem kontekstu in želimo, da so države Zahodnega Balkana del pogovora o prihodnosti EU."

Napovedala je, da bodo imeli v prihodnji komisiji komisarja za širitev, saj želi, da se proces širitve še okrepi. 

Je pa priznala, da bodo morale države na tej poti sprejeti tudi kakšne neprijetne odločitve, ampak to terja tudi trenutna burna realnost. 

"Imenovanje komisarja, ki bo pristojen za širitev, je pravi pristop"

 Premier Golob je na panelu voditeljev, kjer so sodelovali predsednik vlade Srbije Miloš Vučević, predsednik vlade Hrvaške Andrej Plenković in predsednik vlade Albanije Edi Rama, pozdravil besede von der Leyen, da namerava v prihajajočem mandatu predlagati posebnega komisarja, ki bo zadolžen samo za širitev Evropske unije. "Menim, da je imenovanje komisarja, ki bi se zares osredotočil na to področje, pravi pristop. Kot je dejala predsednica Evropske komisije, je pomemben tudi načrt za rast z lastnimi finančnimi sredstvi (6 milijard evrov), ki so dostopna za vse tiste, ki bodo izkazali napredek pri izvajanju reform," je povedal.

"Mislim, da je to pravi odziv na čas, v katerem živimo. Včasih spregledamo tiste, morda nekoliko manjše, a bolj zapletene probleme, ki so nam zelo blizu," je dejal premier in se ob tem zahvalil hrvaškemu predsedniku vlade Plenkoviću za skupna prizadevanja v Evropskem svetu, da Zahodni Balkan ne bi bil spregledan. 

V pogovoru je med drugim izpostavil, da ima Slovenija na globalnem jugu dober ugled, kar da je posledica stališča Slovenije do Palestine: "Palestino podpiramo tudi zato, da poudarimo, kako so dvojna merila pomemben problem, ki ga številne evropske države ne naslavljajo – Slovenija pa ga."

Po panelu voditeljev je premier predal posebno nagrado Blejskega strateškega foruma, ki predstavlja spomin na velikega človeka in borca za človekove pravice v Rusiji Aleksandra Navalnega ter je izraz močne slovenske solidarnosti in podpore soprogi Juliji Navalni.