Sarajevski atentat: krogla, ki je začela prvo svetovno vojno

28. junij 1914. Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena Sofija se z dvornim vlakom pripeljeta v Sarajevo. Z avtomobilom ju odpeljejo proti mestni hiši, a vzdolž poti nanju preži šest atentatorjev. Prva dva ne ukrepata, tretji vrže bombo, ki se od avtomobila odbije, eksplodira pod drugim avtomobilom v cesarskem spremstvu in rani več ljudi. "Prišel sem na obisk, pozdravijo pa me z bombami?!" šokirani nadvojvoda vpraša župana. A za omenjeni par niso bile usodne bombe, pač pa pištola. Dve krogli, ki nista končali le njune ljubezenske zgodbe, temveč sta zasukali kolesje zgodovine, Evropo in precejšen del sveta pa spremenili v bojišče.

Lahko bi rekli, da je v prvo svetovno vojno pripeljala slaba komunikacija. Po neuspešnem atentatu z bombo, ki ga je izvedel 21-letni Nedeljko Čabrinović iz Trebinja, je nadvojvoda Franc Ferdinand spremenil načrt obiska – namesto muzeja sta s soprogo Sofijo Hohenberg, rojeno Chotek, hotela obiskati ranjence v sarajevski bolnišnici, med katerimi so bili ženske in otroci. O spremembi načrta so obvestili vse, pozabili pa so na najbolj ključne – voznike v konvoju. Posledično je nadvojvodov voznik pri Latinskem mostu zavil desno in zapeljal v napačno ulico. Ko je slišal krike, se je ustavil – ravno pred delikateso, kamor se je medtem premaknil eden od atentatorjev. 18-letni Gavrilo Princip, član organizacije Mlada Bosna, je iz žepa izvlekel pištolo in iz neposredne bližine večkrat ustrelil – en naboj je zadel Franca Ferdinanda, drugi Sofijo, tretji pa je končal v boku avtomobila. V svojih zadnjih izdihljajih je Franc Ferdinand vztrajno bodril Sofijo in ponavljal: "Nič ni. Nič ni."

Pa ni bilo "nič". To je bil povod, da je izbruhnila prva svetovna vojna, pojasni Senad Kuč, profesor zgodovine in kustos v Muzeju Sarajeva 1878–1918, ki danes stoji na ulici, kjer se je pred 110 leti zgodil atentat. "Posledice tega dejanja so bile ogromne. Ne vem, ali so se organizatorji in storilci zavedali, kaj bo to povzročilo, ampak v svetovni zgodovini je včasih dovolj, da pade samo ena glava in se sproži cel plaz, včasih pa umre na tisoče ljudi, pa to ne povzroči večjega pretresa," odkima z glavo.

Gavrilo Princip – heroj ali morilec?

O atentatu na Franca Ferdinanda in Sofijo ter posledicah, ki so jih imeli ti streli, je bilo napisanih na tisoče knjig in člankov. "Tistega dne je del prebivalstva Sarajeva z odobravanjem čakal njun prihod, zbrali so se na ulicah, da ju pozdravijo. Drugi del prebivalstva pa je bil proti. Takšna usoda spremlja Bosno in Hercegovino zadnjih 200 let – da celotno prebivalstvo v nobenem trenutku ne misli enako v političnem in verskem smislu," Kuč potegne vzporednico. 

Mnenja glede Gavrila Principa so deljena, pojasni, in v državah nekdanje Jugoslavije večinoma razdeljena po etnični pripadnosti. "V času prve in še posebej druge Jugoslavije je bil heroj, tudi zaradi nekaterih političnih nesoglasij. Določene stvari, ki bi lahko škodovale njegovemu karakterju, so bile pometene pod preprogo, kar seveda ni prav. Noben umor ni upravičen."  

Muzej Sarajeva 1878–1918 je sicer eden najbolj obiskanih muzejev v BiH, letno ga obišče 25.000 obiskovalcev z vsega sveta – iz držav nekdanje Jugoslavije, celo Kanade, Kitajske, Rusije in Avstralije. "Ponavadi jih vprašam, kako je atentat predstavljen pri njih. Zahodnoevropske države imajo približno enotno mnenje. Zanimivo se mi je zdelo, ko so Kitajci rekli, da Gavrilo Princip zanje ni niti heroj niti morilec. Določeni obiskovalci iz balkanskih držav imajo jasno oblikovano stališče, jaz pa vsem rečem: prosim, oglejte si muzej in sami potegnite zaključke. Za vsa zgodovinska dejstva sem tukaj jaz."

Korak do vojne

Tako so neizpodbitna dejstva po Kučevih besedah naslednja: Gavrilo Princip se je rodil v bosanskem Grahovu, izhajal je iz pravoslavne družine, ki se je pred tem priselila iz Črne gore, prek določenih krogov iz Beograda pa se je povezal z drugimi člani organizacije, ki je pripravljala atentat na Franca Ferdinanda in Sofijo. 

"V Sarajevo je prišel na šolanje kot 17-letni fant. Mesec dni pred atentatom so ga videli na pogrebu Jovana Skerlića v Beogradu in enkrat v tem mesecu je prehodil pot iz Beograda do Loznice, kjer je prečkal reko Drino. Tam mu je pomagal človek, ki se ga naši prebivalci ne spominjajo radi – četniški komandant v drugi svetovni vojni Jezdimir Dangić. Po tem je prišel v Sarajevo in 28. junija, na Vidov dan, izvedel atentat," strne Kuč. 

Policija ga je prijela takoj po dejanju. Po tedaj veljavni zakonodaji Avstro-Ogrske je bila starostna meja za smrtno kazen 21 let. Ker je bil še premlad, ni bil obsojen na smrt kot nekateri drugi, pač pa na dolgoletno zaporno kazen, kar dokazuje, da je bila Avstro-Ogrska strogo pravna država. Kazen je prestajal v Terezinu na Češkem, kjer je čez nekaj let umrl za posledicami tuberkuloze. 

Po atentatu so v Sarajevu in drugih krajih Avstro-Ogrske izbruhnili protisrbski nemiri, veliko ogorčenja je bilo tudi v drugih evropskih državah. Avstro-Ogrska je 23. julija 1914 Srbiji postavila ultimat, ki je vključeval več zahtev, tudi prepovedi protiavstrijskih publikacij in neposredno avstro-ogrsko iskanje krivca za zločin na srbskih tleh. Ker Srbija ultimata ni v celoti sprejela, ji je Avstro-Ogrska pet dni pozneje napovedala vojno. Vpletli so se številni zavezniki, sprožil se je val vojnih napovedi in izbruhnila je prva svetovna vojna. 

Krogle, oblačila, orožje, avtomobil

Franc Ferdinand in Sofija sta pokopana v gradu Artstetten Avstriji, Gavrilo Princip in ostali člani skupine pa v Sarajevu. Kroglo, ki je ubila Franca Ferdinanda, hranijo v muzeju na gradu Konopište na Češkem, ki je bil zadnje prebivališče nadvojvode. Avtomobil, s katerim sta se peljala, in obleke, na katerih so luknje od krogel in kri, pa v t. i. sarajevski sobi muzeja na Dunaju. 

V muzeju v Sarajevu hranijo osebne predmete atentatorja. "Obleko, ki jo je na dan atentata nosil Gavrilo Princip, orožje, s katerim je streljal, in obtožnico zoper njega. Pa skodelice za čaj, iz katerih sta Franc Ferdinand in njegova Sofija spila zadnji čaj v njunem življenju. Pred muzejem občasno razstavimo tudi repliko avtomobila," našteva Kuč. 

V njihovem prostoru si lahko ogledate izložbo stanovanja iz tistih časov, pa fotografije najbolj znanih zgradb v Sarajevu, orožje obeh strani, grbe mesta Sarajevo, uradno zastavo BiH, policijske uniforme, fotografijo tedanjega župana s turbanom na glavi in križem okoli vratu ... Zbirko pa zagotovo okrona edinstvena virtualna izkušnja, ko si obiskovalec nadene očala in slušalke, vstopi v časovni stroj, se vrne v preteklost in postane del enega najpomembnejših zgodovinskih dogodkov 20. stoletja. 

110. obletnica in razstava Obiskovalci o muzeju 

Ob 75. obletnici ustanovitve muzeja in 110. obletnici atentata na Franca Ferdinanda in Sofijo, ki so ju obeležili junija letos, so v omenjenem muzeju pripravili razstavo z naslovom Obiskovalci o muzeju, ki predstavlja njihove vtise med letoma 2009 in 2024. 

"Cilj te razstave je na muzeološki način prikazati raznolikost mnenj skozi tematiko, ki je znana kot kontroverzna, vendar zahteva bolj natančen sociopsihološki pristop," pojasni Mirsad Avdić, muzejski svetovalec in avtor razstave.

"Vtise lahko v grobem razdelimo na komentarje tujih obiskovalcev in obiskovalcev iz držav bivše Jugoslavije. Z analizo komentarjev tujih obiskovalcev, ki prihajajo z vsega sveta, smo prišli do zaključka, da je mogoče kulturološko razlikovati med komentarji obiskovalcev zahodnega porekla in komentarji obiskovalcev vzhodnega porekla. Zahodni obiskovalci komentirajo predvsem velikost prostora, tehnično postavitev in dejstva, ki so del stalne razstave v muzeju in jim doslej niso bila znana. Vzhodni obiskovalci pa večinoma komentirajo zgodovinsko lokacijo, na kateri se nahajajo," opiše.

Komentarje obiskovalcev iz nekdanje Jugoslavije po njegovih besedah lahko razdelimo na tiste, ki so muzej obiskali pred agresijo na Republiko Bosno in Hercegovino, in tiste, ki muzej obiščejo prvič. "Mnenja starejših obiskovalcev, ki se muzeja spominjajo iz obdobja pred agresijo, lahko razdelimo v tri kategorije: nekateri so razočarani, ker ne poveličujemo atentata, organizatorjev in storilcev, drugi so zmedeni in se sprašujejo, ali so jih v šoli napačno učili,  tretji pa razumejo, da so v muzeju, ki prikazuje zgodovino Sarajeva v obdobju 1878–1918 in da je Sarajevski atentat ena od tem iz tega obdobja." 

V povezavi z atentatom, je – tako kot na družbenih omrežjih – določeno število komentarjev, ki so indoktrinirani s predsodki in nacionalističnimi (šovinističnimi velikodržavnimi) miti in zarotami, obremenjeni s trenutnimi globalnimi razmerami, še doda Avdić. "Kljub temu prevladujejo pozitivni vtisi, s katerimi obiskovalci z vsega sveta izražajo zadovoljstvo nad spoznavanjem drugih kultur in zgodovinskih krajev, kot je Sarajevo, ki je večini turistov zanimivo kot krvavi simbol 20. stoletja in nenavadna kombinacija Vzhoda in Zahoda," zaključi.

Morda pa celotno zgodbo o atentatu še najbolje sklene misel ene od obiskovalk, ki je, tako kot že davno Nietzsche, zapisala: "Absolutne resnice ni, so samo boljše in slabše interpretacije."