'Vse pogosteje sem se primerjala z ljudmi na spletu in vse bolj sovražila sebe'

A marsikdo se nato znova sreča z novo stisko. Spletna podoba se namreč s tisto v resničnem svetu ne ujema več. Nekaj klikov na telefonu ali računalniku ne odpravi občutka manjvrednosti, lahko pa ga še poveča. Po odklopu od mobilnih naprav, nam ostanejo telesa in obrazi, ki so daleč od nedosegljivih internetnih idealov. Zaradi slednjega je 30-letna Lottie Ideman iz Berkshira zapadla v hudo depresijo. Postala je tesnobna, zaprla se je v hišo, začele so se tudi motnje hranjenja.

"Nenehno sem se počutila ničvredno. Edini način, s katerim sem se lahko približala slikam na spletu, je bil, da sem začela filtrirati in retuširati svoje," je opisovala svojo izkušnjo in dodala, da se je zaradi tega počutila le še slabše. "Vse pogosteje sem se primerjala z ljudmi na spletu in vse bolj sovražila sebe," je opisovala začaran krog, v katerega so jo potegnila družbena omrežja. Dodala je, da je začela kritizirati vse dele svojega telesa, počutila se je, kot da nikamor ne spada in da zaradi svojega 'nepopolnega' videza izstopa.

Zato je budilko nastavila na tretjo uro zjutraj in dan začela s štirimi urami telovadbe. Bolj, kot je hujšala, bolj si je postajala všeč. Začela se je prijavljati na tekmovanja v bodybuildingu, ko je zasedala 'le' druga mesta, je začela z uporabo aplikacij za spreminjanje fotografij, da je bila na njih videti vitkejša, poroča 24sata.

"Ko začnete z uporabo filtrov in retuširanjem telesa, se vse zdi tako nedolžno. V resnici nimate pojma, kakšen vpliv bo to pustilo na vaši psihi in telesu, pa tudi na ljudeh okoli vas," je izpostavila in dodala, da so bil posledice za njeno duševno zdravje zelo hude. "Strah me je bilo zapustiti hišo, da ne bi drugi ugotovili, kako izgledam v resnici," je nadaljevala s svojo zgodbo. Pritiski, da je nenehno izpostavljena radovednim očem, ki skrbno pregledujejo vsak delček njenega telesa, so vodili v prehranjevalne motnje. Zbolela je za bulimijo. Kljub temu je nadaljevala s tekmovanji. A med pripravo na četrtega se je zlomila. Zaupala se je mami, ki ji je priporočila obisk zdravnika. Od tam so jo napotili na šesttedenski tečaj kognitivno-vedenjske terapije, potem pa je nadaljevala z delom na sebi – predvsem na ponovnem grajenju ljubezni do sebe in samozavesti.

"Prenehala sem slediti ljudem, ki so bili vpleteni v ta svet, in začela iskati bolj resnične fotografije teles," je opisovala. Za nekaj časa je tudi popolnoma opustila telovadbo in pozdravila svoje telo. Izboljšalo se je tudi njeno duševno zdravje, zatrjuje in k temu dodaja, da sta ji pri sprejemanju telesa pomagali tudi obe nosečnosti. "Otroci zagotovo pripomorejo k izboljšanju mojega duševnega zdravja. Rodila sem dva otroka, telo je res neverjetno," je nadaljevala. Vseeno se še vedno pojavijo tudi slabi dnevi, večinoma zaradi družbenih medijev, dodaja, a se na splošno počuti veliko bolje, je še zaključila. 

Občasno še izboljšuje svojo podobo na fotografijah, vendar v objavo vedno vključi sliko pred in po spremembah, s tem pa tudi drugim uporabnikom pokaže, kako preprosto je izboljšati svoj izgled. "Mnogi so presenečeni nad enostavnostjo procesa, kako nemogoče je ločiti fikcijo od dejstev," dodaja. 

'Zgladila sem si kožo, povečala oči, stanjšala nos in celo spremenila barvo kože'

S podobnimi stiskami se je več let spopadala tudi Yasmin Hussain. "Zasvojenost s predelavo fotografij je postala neverjetna. Bolj ko sem gledala 'popolne' punce na spletu, bolj sem jim želela biti podobna. Z vsakim všečkom pod mojo fotografijo sem bila bolj navdušena in zagnana," je opisovala. Platformi Instagram se je pridružila leta 2015 in s prijatelji so kmalu začeli tekmovati v številu dobljenih komentarjev, všečkov in sledilcev. Potem so odkrili še filtre in aplikacije za predelavo fotografij. "Zgladila sem si kožo, povečala oči, stanjšala nos in celo spremenila barvo kože," je nadaljevala in priznala, da jo je predelava kmalu zasvojila. 

Vsak večer je naredila dnevno statistiko, postala je obsedena s tem, katere fotografije so dobile najboljši odziv. Ves čas je premišljevala, kako se bo sledilcem lahko predstavila v še boljši luči. "Postala sem zaskrbljena, da bi me fotografiral in nato mojo sliko na splet objavil nekdo drug. Nisem želela, da bi kdor koli videl, kakšna sem brez filtrov," je pojasnjevala. 

Ko je med koronavirusom začela delati od doma, se je stiska še povečala. Pred sodelavci ni vklopila kamere, kar je vplivalo tudi na njeno kariero. Nato se je začela zavedati, da ji je njena podoba postala veliko breme, in se začela zavestno truditi, da bi z retuširanjem fotografij prenehala. "Na začetku sem se počutila zelo izpostavljeno in ranljivo. Zelo opazen je bil tudi upad všečkov, a sem nadaljevala. Počutila sem se bolje, bolj pristno," je opisovala izkušnjo.

Lottie in Yasmin pa še zdaleč nista edini, ki se spopadata s takimi občutki. Britanski odbor za zdravje in socialno varstvo v svojem zadnjem poročilu iz avgusta ugotavlja, da osem od desetih anketirancev meni, da njihov telesni izgled negativno vpliva na njihovo psihično zdravje. 61 odstotkov meni, da je zaradi slednjega ogroženo tudi njihovo fizično zdravje. Hkrati so raziskovalci izpostavili še, da internetna vsebina s spodbujanjem idealizirane, izmišljene in nerealistične podobe povzroča tudi razvoj nizkega samospoštovanja. Ker uporabniki spleta zaradi prirejenih fotografij drugih posegajo po nedosegljivih idealih, so stiske so vse bolj pogoste, še navaja študija. 

Predelava fotografij vpliva tudi na otroke

Da vpliva retuširanih fotografij ne gre podcenjevati, meni tudi dr. Elle Boag, izredna profesorica uporabne psihologije na univerzi v Birminghamu. "Te fotografije vplivajo na vse. Tako na otroke, ki opazujejo svoje starše, kot na starejše ljudi v 80-ih," je povedala. 

Na način, kako se predstavimo svetu, najbolj vpliva naša samopodoba, je nadaljevala z razlago. "Če imamo negativno telesno samopodobo, začnemo dvomiti v vse o sebi, tudi v naše presoje in odločitve," dodaja in pristavlja, da se spirala lahko še nadaljuje. Posamezniki, tako kot Lottie, razvijejo depresijo, motnje hranjenja, nekateri rešitve iz sveta nedosegljivih idealov ne vidijo več. 

Avtorji prej omenjene študije zato vlado pozivajo, da bi morala sprejeti ukrepe in zakone, ki bi uporabnike pred slednjimi zaščitili. Predlagajo ji, naj uvede logotipe, s katerimi naj bi bile opremljene vse predelane fotografije in naj vsebujejo točne navedbe narejenih sprememb. To se jim zdi nujno tudi zato, ker država na seznamu evropskih držav za iskanje aplikacij za retuširanje telesa zaseda sam vrh. Vsak dan aplikacijo išče vsaj 800 Britancev. 

Oblikuje nas, kar nas obkrožuje

A Boag v kampanjo dvomi, saj da označevanje predelanih fotografij ne bi pomagalo pri izboljšanju počutja posameznikov. Mladostniki se namreč že sedaj zavedajo, kdaj je fotografija predelana in kdaj ne. "To je tako kot pri prodaji cigaret ali mastne hrane, kar posameznika ne ovira pri kajenju ali nezdravem prehranjevanju," ponazarja. 

Namesto tega predlaga, da bi se morali o predelavi fotografij bolj odkrito pogovarjati – in ne le med vrstniki, tudi doma in v izobraževalnih ustanovah. "Ne gre za en sam pogovor. Debata mora teči neprekinjeno in v varnem prostoru," meni profesorica.

Pomembno je, komu na družbenih omrežjih sledimo in s kakšno vsebino se obkrožamo. Pomembno je, da na omrežjih vidimo posameznike s telesi, kot je naše, da vemo, da je naš videz sprejemljiv. Neresnične podobe se pojavljajo tako med vplivneži kot med zvezdniki. 

"Poglejte, komu sledite in kakšna sporočila te osebe pošiljajo v svet. Premislite tudi, kako se počutite zaradi njihovih vsebin – če vam ni prijetno, jim preprosto nehajte slediti," ob tem svetuje avtorica knjige Načrt, kako se dobro počutiti v svojem telesu Amy Bates.