Trump uvaja 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA, za EU 20-odstotne

"Napoved predsednika Trumpa o uvedbi univerzalnih carin za ves svet, vključno z Evropsko unijo, predstavlja velik udarec za svetovno gospodarstvo. Globoko obžalujem to odločitev," je iz Samarkanda v Uzbekistanu, kjer se bo v petek udeležila vrha EU-Srednja Azija, sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Opozorila je na "ogromne posledice", ki jih bo odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin na praktično ves uvoz v ZDA imela za milijone ljudi po vsem svetu, predvsem najbolj ranljive. Posledice bodo od prvega dne občutila tudi vsa podjetja, velika in mala, je dodala predsednica komisije.

Strinjala se je z ameriškim predsednikom, da nekatere tretje države izkoriščajo obstoječa pravila svetovne trgovine.

"Pripravljena sem podpreti vsakršne napore za to, da bi sistem svetovne trgovine ustrezal dejanskim razmeram v svetovnem gospodarstvu. Vendar pa želim biti jasna, da poseganje po carinah tega ne bo popravilo," je še povedala von der Leynova.

Poudarila je, da se je bila EU vedno pripravljena pogajati z ZDA, da bi odpravili preostale ovire v transatlantski trgovini. "Obenem pa smo se pripravljeni odgovoriti," je dejala.

Državljanom EU je ob tem zagotovila, da ima Evropa na voljo vse potrebno, da bo preživela to nevihto. "V tem smo skupaj. Ko se spraviš na enega od nas, imaš opravka z nami vsemi. Zato bomo stali skupaj in drug za drugega. Naša enotnost je naša moč," je poudarila.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je v odzivu na napoved ameriških carin izrazil polno podporo komisiji v trgovinskih pogajanjih z ZDA. "Trgovina je močan motor svetovne blaginje. EU bo ostala odločna zagovornica proste in pravične trgovine. Sodelovali bomo z vsemi našimi partnerji in še naprej krepili in širili našo trgovinsko mrežo," je zapisal na družbenem omrežju.

Ob tem se je zavzel za ratifikacijo trgovinskih sporazumov z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur in Mehiko ter pozval k napredku v pogajanjih z Indijo in drugimi ključnimi partnericami EU.

Kakšne bodo posledice za Evropo?

Na Evropski komisiji po neuradnih informacijah posledice 20-odstotnih carin še analizirajo.

Prve neuradne ocene komisije kažejo, da bodo ti dodatni carinski ukrepi veljali za blago v vrednosti okoli 380 milijard evrov oziroma 70 odstotkov vsega izvoza iz EU v ZDA. ZDA bodo tako ob nespremenjenih trgovinskih tokovih pobrale za okoli 80 milijard evrov carin, vendar pa so viri pri EU opozorili, da se s carinami običajno zmanjša tudi medsebojni trgovinski promet.

Kakšne natančno bodo posledice dodatnih carin na avtomobile in avtomobilske dele ter v sredo napovedanih t. i. vzajemnih carin, na komisiji še analizirajo, so poudarili viri.

Od rezultatov analize pa bodo po njihovih navedbah odvisni tudi povračilni ukrepi EU v odzivu na ta dva carinska ukrepa. Tako v Bruslju niso želeli govoriti niti o vrsti ukrepov niti o časovnici njihovega sprejemanja, niso pa ničesar izključili.

Evropski protiukrepi

Priprava prvega svežnja protiukrepov kot odziv na carine na uvoz aluminija in jekla v ZDA, ki so začele veljati sredi marca, je po besedah predsednice Evropske komisije v zaključni fazi. EU pa se pripravlja tudi na nadaljnje protiukrepe, da bi zaščitila svoje interese in podjetja, če pogajanja ne bi bila uspešna, je dodala. "Ni še prepozno, da bi v pogajanjih naslovili skrbi," je še poudarila predsednica komisije in dodala, da je zato evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič ves čas v stikih z ameriškimi kolegi.

Je pa medtem v zaključni fazi priprava protiukrepov v odziv na dodatne carine na uvoz aluminija in jekla, o katerih se je komisija z državami članicami in drugimi deležniki posvetovala do sredine preteklega tedna.

Odločanje držav članic v okviru postopka komitologije je predvideno prihodnjo sredo. Postopek predvideva, da komisija akta ne sme sprejeti, če proti glasuje kvalificirana večina držav članic, tj. 15 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vseh prebivalcev EU.

Če bo komisija prejela zeleno luč, bodo carine na uvoz določenega blaga v odziv na carine na aluminij in jeklo začele veljati 15. aprila.

Neimenovani bruseljski uradniki ob tem poudarjajo, da protiukrepi niso namenjeni zaostrovanju spora, ampak temu, da bi ZDA spodbudili k pogajanjem. Nakazali so, da bodo skušali Washington prepričati, da strani ne gresta v zvišanje, ampak v dodatno znižanje obstoječih carin, ki so nizke.

Nemški minister: Ameriška carinska manija bo potegnila države v recesijo

Nemčija podpira EU v njenih prizadevanjih za iskanje sporazumne rešitve z ZDA glede novih carin, vendar je hkrati opozorila, da je pripravljena vrniti udarec. "Vedno smo se zavzemali za pogajanja, ne za spopad," je dejal nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck. Poudaril je, da je EU pripravljena na uravnotežen, jasen in odločen odziv, če pogovori ne bodo uspešni. 

Po njegovi oceni bo ameriška carinska manija potegnila države v recesijo in povzročila veliko škodo po vsem svetu."Za potrošnike v ZDA to ne bo dan osvoboditve, ampak dan inflacije," je opozoril. Trump je namreč 2. april večkrat označil za dan osvoboditve za največje svetovno gospodarstvo.

Do novih ameriških carin so kritični tudi v Združenju nemške avtomobilske industrije (VDA), kjer so opozorili, da bodo zgolj ustvarile poražence. Ameriški potrošniki se bodo soočili z naraščajočo inflacijo in manjšim naborom izdelkov, medtem ko bo na ameriških podjetjih manj pritiska, da inovirajo, so poudarili.

V združenju so obenem ocenili, da bodo novi ukrepi predstavljali veliko breme in izziv za svetovno avtomobilsko industrijo in bodo vplivali na zaposlovanje. Od EU pričakujejo odločen odziv in obenem pripravljenost na pogajanja. 

V Združenju nemške kemične industrije pa so EU pozvali, naj ohrani trezno glavo, in opozorili, da bi spirala zaostrovanja ukrepov le še povečala gospodarsko škodo.

Odzivi drugih evropskih držav

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je odzval tako, da je sklical sestanek predstavnikov vseh sektorjev, ki jih bodo prizadeli ameriški ukrepi. Ocenil je, da so nove carine "krute in neutemeljene". Macron je prepričan, da je Trumpova odločitev o uvedbi carin na uvoz blaga iz večine trgovinskih partneric pretirana in da bo pomembno vplivala na vse sektorje evropskega gospodarstva in izvoza.

"Na začetku srečanja želim poudariti predvsem to, da bodo carine negativno vplivale predvsem na ameriško gospodarstvo. Nekaj je gotovo: zaradi teh odločitev bodo ameriško gospodarstvo in Američani, bodisi podjetja ali državljani, postali šibkejši in revnejši," je po navedbah AFP dejal francoski predsednik. Menil je, da mora EU v tem trenutku ostali enotna in odločna. Prepričan je namreč, da je v tem trenutku bolje držati skupaj kot delovati samostojno.

Ob tem je pozval k zamrznitvi francoskih naložb v ZDA, dokler nove ameriške carine ne bodo razjasnjene. "Prihodnje naložbe, naložbe, napovedane v zadnjih tednih, je treba začasno prekiniti, dokler se položaj z ZDA ne razjasni," je dejal Macron.

Tiskovna predstavnica francoske vlade Sophie Primas je dejala, da je EU pripravljena na trgovinsko vojno z ZDA. "Prepričani smo, da bo to negativno vplivalo na proizvodnjo," je dejala za televizijo RTL in izrazila posebno zaskrbljenost zaradi vpliva na sektor vina in žganih pijač.

Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni meni, da se je treba izogniti trgovinski vojni, saj da lahko ta le oslabi Zahod. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je na družbenem omrežju X zapisal, da se bo v Bruslju danes sestal z evropskim komisarjem za trgovino Marošem Šefčovičem in z njim spregovoril o odzivu, ki bo temeljil na pragmatičnem pristopu, osnovanem na dialogu.

Španski premier Pedro Sanchez je zagotovil, da bo njegova vlada zaščitila domača podjetja in delavce. Nujnost zaščite lastnih interesov sta izpostavila tudi njegov irski kolega Micheal Martin ter predsednica Švice Karin Keller-Sutter.

Poljski premier Donald Tusk je dejal, da prijateljstvo z ZDA pomeni partnerstvo, zato so potrebne vzajemne carine. Poljski finančni minister Andrzej Domanski pa je po poročanju poljske tiskovne agencije PAP izrazil vero v gospodarsko odpornost Evrope.

Bernd Lange, ki vodi odbor za trgovino Evropskega parlamenta, je po poročanju AFP Trumpove carine označil za neupravičene, nezakonite in nesorazmerne ukrepe. Britanski premier Keir Starmer je na srečanju s predstavniki gospodarstva dejal, da bodo carine nedvomno imele vpliv na gospodarstvo. Ob tem je poudaril, da se bo London še naprej pogajal z Washingtonom, in izrazil upanje, da bo gospodarski dogovor omejil vpliv carin. Britanski finančni minister Jonathan Reynolds je medtem izpostavil, da ima London na razpolago nabor orodij in da bo brez oklevanja ukrepal.

Med bolj prizadetimi Kitajska

Trump je v sredo v dolgem, skoraj uro trajajočem nastopu pred Belo hišo nizal obtožbe na račun domnevnega svetovnega izkoriščanja Amerike in napovedal, da bodo njegove carine sprožile zlato dobo za Ameriko in Američane. Konservativni finančni časopis Wall Street Journal je opozoril, da bo popolna preobrazba svetovnega trgovinskega sistema, ki so ga zgradile ZDA, z uvedbo Trumpovega trgovinskega davka prinesla negativne posledice za svetovno trgovino, ZDA in Američane.

Med najbolj prizadetimi državami bo Kitajska, za katero je Trump že uvedel 20-odstotne carine, sedaj pa jim je dodal še 34-odstotne, torej skupaj 54-odstotne carine. Za EU bodo veljale 20-odstotne carine, čeprav evropski diplomati v Washingtonu menijo, da posledice ne bodo tako hude, kot se zdi, saj se bodo sedaj začela pogajanja.

Trump je med drugim uvedel 37-odstotne carine za Srbijo, 15-odstotne za Norveško, 47-odstotne za Madagaskar, 20-odstotne za Jordanijo in 17-odstotne za Izrael.

Nove t. i. vzajemne carine ne bodo veljale za Kanado in Mehiko, proti katerima je Trump že uvedel 25-odstotne carine razen za uvoz, ki je vključen v sporazum o prosti trgovini USMCA, je razložila Bela hiša. Če bodo te carine po pogajanjih ukinjene, pa bodo za obe državi veljale 12-odstotne carine, razen za uvoz, ki je del USMCA.

Trump je carine utemeljil z zakonom o izrednih gospodarskih pooblastilih iz leta 1977, ki predsedniku omogoča, da se sooči z gospodarsko krizo. Trump je kot gospodarsko krizo razglasil velik zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA. Minister za finance ZDA Scott Bessent je v sredo na televiziji Fox News državam sveta svetoval, naj ne sprejemajo povračilnih ukrepov, ker bo prišlo do eskalacije.

Trumpov ukaz o carinah grozi z dodatnim zvišanjem proti vsaki državi, ki bo sprejela povračilne ukrepe, obenem pa napoveduje možnost znižanja carin po pogajanjih.

Wall Street Journal opozarja, da škode še ni mogoče napovedati, ker ni jasen odziv sveta, vsekakor pa bodo posledice, ker so carine davek, ki bo sčasoma zmanjšal ameriško konkurenčnost, povzročal monopole, zavrl inovacije, prizadel izvoz, končal ameriško gospodarstvo v svetu, odprl veliko priložnost za Kitajsko in finančno koristil lobistom v Washingtonu.