Omejevanje dela zdravnikom ne bo šlo tako gladko

Poslanci so kljub opozorilom in pozivom več kot 4000 zdravnikov, kar je polovica zdravnikov v Sloveniji, sprejeli novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti. Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je povedala, da jih je to presenetilo. "Pismo in komentarje k zakonu smo argumentirali in skušali karseda skrbno oceniti posledice tako z obširno anketo, ki smo jo opravili jeseni, kot tudi s številnimi pogovori z zdravniki in tudi vodstvi zdravstvenih zavodov. Večinsko mnenje je bilo, da bodo posledice v smeri zmanjševanja obsega zdravstvenih storitev in da novela ne bo prinesla tistega, kar si seveda prebivalci, pa tudi zdravniki želimo – da bi lahko čim več in čim bolje delali," je pojasnila. 

Poslanka Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič je opomnila, da so s 50 glasovi za sprejeli Zakon o zdravstveni dejavnosti in ne zakon, ki rešuje vse težave v zdravstvu, o katerih se govori že 20 let. "Opozorila Zdravniške zbornice smo vzeli resno, večkrat smo se sestali, nekaj njihovih predlogov smo tudi upoštevali, kot tudi nekaj predlogov drugih deležnikov," je povedala. 

V sredo so sicer sprejeli še dva druga zakona s področja zdravstva (Zakon o medicinskih pripomočkih in Zakon o poklicnih kvalifikacijah v zdravstvu). Kot pravi Kozlovičeva, gre za korake, ki naslavljajo pomanjkanje kadrov, povečanje kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev in medicinskih pripomočkov. "Vsem pacientom je v korist, da imajo urejen zdravstveni sistem, in ravno zakon postavlja pravila, ki so jasna za vse. Prav zdravstveni delavci so tisti, ki so opozarjali, da je treba postaviti jasna pravila. Pogrešam, da zdravniki ali drugi zdravstveni delavci morda niso temeljito prebrali besedila zakona," je dejala. 

'Želeli bi, da bi se zdravstvene reforme lotili pri organizaciji dela v zdravstvenih zavodih'

"Mislim, da smo zakon zelo temeljito prebrali," je odvrnila Beovićeva, saj da so napisali tudi konkretne amandmaje za področja, za katera menijo, da bodo zmanjšala obseg zdravstvenih storitev. "Strinjamo se s tem, da gre za ureditev, ne moremo pa se strinjati z omejitvami, ki bodo zmanjšale dostopnost do storitev," je dodala in pojasnila, da omejitve ne bodo takoj stopile v veljavo in da bo trajalo še kakšno leto, da se bodo pokazale vrzeli. 

"Predvsem neposredno bo ta zakon prizadel dejavnosti, ki se delno izvajajo tržno. Kolegi se bodo morali odločiti, ali bodo delali v javnem ali tržnem zdravstvenem sistemu. In prav na tak način se je v državah nekdanje Jugoslavije razvil močno okrepljen tržni del zdravstva. Tega se bojimo in to je ena naših glavnih skrbi. Želeli bi, da bi se odločevalci zdravstvene reforme lotili pri organizaciji dela v zdravstvenih zavodih in izboljševanja pogojev za delo vseh zdravstvenih delavcev, ki so za marsikoga neprivlačni, in kader posledično odhaja ter onemogoča izvajanje zdravstvenih storitev," je povedala. 

Kozlovičeva se z njo ni strinjala. Pojasnila je, da ima zakon več ukrepov – eden od njih je ta, da v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključuje vse zdravstvene delavce, ki delajo v javni zdravstveni mreži. "To je na predlog ravno zdravniških organizacij," je poudarila. S tem ukrepom se razbremenjuje danes obremenjen kader, ki dela na urgencah ali v drugih oblikah dežurnih služb. 

Še eden od ukrepov so podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi. "To sem slišala na strateškem svetu za zdravstvo, da predstavniki javnih zdravstvenih zavodov že desetletja opozarjajo, naj se sprejme ukrep, da se tistim zaposlenim, ki želijo pri matičnem delodajalcu delati več in se ne želijo voziti drugam, to omogoči," je dejala. Kar novi zakon tudi res omogoča, hkrati pa so te pogodbe za določen čas tudi davčno ugodnejše, je pripomnila. 

Delavce naslavlja tudi ukrep nagrajevanja, ki ga je že uvedla plačna reforma, a bo v zdravstvu v veljavo stopila prej. "Tukaj je velika odgovornost na direktorjih javnih zdravstvenih zavodov, da postavijo pravičnejši sistem nagrajevanja, da bodo nagrade prišle do tistih, ki v rednem delovnem času naredijo bistveno več kot drugi," je pojasnila. 

Kaj pa določilo, ki pravi, da mora zaposleni nadure opravljati v javnem zavodu? "Če se bo tako odločil," je odvrnila Beovićeva. "Nagrajevanje po podjemni pogodbi je vsaj za tistega, ki plačuje, bistveno dražje, za tistega, ki jo prejema, pa slabše, kot je trenutna ureditev. Kar se tiče zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva, to je bilo možno že po dosedanji zakonodaji, dejansko se je izvajalo na primarni ravni, na sekundarni ravni pa ministrstvo ni sprejelo programa, ki bi ga moralo. Zakon na tem področju ne prinaša bistvenih novosti," je bila kritična. 

Delo pri drugem delodajalcu, tudi v javnem sektorju, bo oteženo za tiste, ki bi želeli delati pri enem in drugem delodajalcu, še pravi Beovićeva. "Poleg tega bo povsem prepovedano delo v tržni dejavnosti. Kolegi se bodo morali odločiti in zapustiti javne zdravstvene zavode. Gre za nekatere stroke, ki so po svoji vsebini take, da se izvajajo na tržnem področju. Tukaj bo seveda nastal primanjkljaj. Takih zdravnikov ne bo veliko, ker so to majhne stroke, vendar bo prišlo do hudih vrzeli in sprememb na področju teh strok. Nekaterih stvari v Sloveniji pač ne bomo imeli," je še povedala. 

Bodo zahtevali ustavno presojo zakona?

Fides bo odločal o tem, ali bodo vložili zahtevo za ustavno presojo zakona. Zdravniška zbornica sicer ustavne presoje ne more vlagati, bodo pa pri tem podprli kolege. "Gre za dolžnost. Če zakon posega v ustavne pravice ljudi, je prav, da se vloži zahteva za ustavno presojo," je povedala Beovićeva. 

Kozlovičeva je povedala, da je zdravstveno varstvo ustavna pravica. "Menimo, da je ta pravica nad individualno pravico posameznika," je povedala. "V zakonu smo se potrudili javni interes utemeljiti skozi različne člene. Ali je kaj ustavno sporno, bo ugotavljalo ustavno sodišče. Mi smo v središče postavili pacienta, njegovo zdravstveno varstvo. Mislimo, da je to naloga države, da primarno poskrbi za pacienta," je pojasnila. 

"Žal v tem zakonu o pacientu ni besede. Gre samo za regulacijo zdravstvenih delavcev in to ne na način, da bi lahko delali več, ampak na način, da bi delali bolj regulirano in na nekaterih področjih manj. To so dejstva," je odvrnila Beovićeva. 

"Dejstvo je, da je za pacienta pomemben urejen zdravstveni sistem. Zato od poklicev, kot je zdravništvo, humanistična dejavnost, težko sprejmem, da tega ne opazijo. Koalicijo so vodili iskreni nameni, da zagotovimo boljšo oskrbo, boljšo dostopnost, boljšo kakovost za pacienta, s tem, da smo želeli podpreti tudi zdravstvene delavce in tudi njim zagotoviti nagrado za delo, ki ga opravljajo," je še povedala Kozlovičeva.