Nekaj manj kot tisoč zaposlenih v javnem zdravstvu, med njimi večinoma zdravniki, ob redni službi služi še v popoldanskem času, v svoji zasebni ambulanti, pri zasebnih koncesionarjih ali 'čistih' zasebnikih. To je pokazala naša analiza desetih splošnih bolnišnic in obeh UKC-jev. V zdravstvenih domovih (v analizo smo vključili le tiste iz mestnih občin) približno 300 zaposlenih ob redni službi dela še drugje. Podatkov iz Zdravstvenega doma Slovenj Gradec nismo prejeli.
Rekorderka po številu soglasij je dr. Ana Golež, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine iz celjske bolnišnice. Dela v šestih območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), v domu ostarelih, socialnovarstvenem zavodu in pri štirih zasebnih zavodih.
Na drugem mestu je ortoped dr. Igor Vučajnk, tudi iz celjske bolnišnice, skupno ima sedem soglasij, vsa za delo pri koncesionarjih oziroma zasebnikih. Po dostopnih podatkih svoje storitve ponuja v Ordinaciji Ozdravi, Rimskih Termah, Fizioterapiji Zdravje, ob tem ima še svoj s.p. Na tretjem mestu sta s šestimi soglasji nevrokirurg dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor, specialist za nevrološke bolezni. Največ zdravnikov, ki imajo več kot pet soglasij ob redni službi, prihaja iz ljubljanskega kliničnega centra.
O svojem popoldanskem delu nihče izmed štirinajstih rekorderjev ni želel spregovoriti oziroma se na našo prošnjo niso niti odzvali. Z izjemo dr. Mateja Godniča – iz novomeške bolnišnice so sporočili, da je odsoten.
V UKC Ljubljana rekordno število soglasij za delo pri koncesionarjih in 'čistih' zasebnikih
Najdaljše čakalne dobe so na Ortopedski kliniki v UKC Ljubljana, kjer se povprečno za operacijo nožnega palca čaka devet let, za umetno koleno dobra tri leta, za operacijo hrbtenice (spondilodeza) štiri leta in pol, kažejo podatki NIJZ. Trenutno je tudi z napotnico zelo hitro na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana za vse posege treba čakati najmanj 92 dni.
Kljub dolgim čakalnim vrstam imajo ortopedi čas in soglasje, da delajo drugje. Rekorder med ortopedi je dr. Miha Vodičar, vodja oddelka za kirurgijo hrbtenice na Ortopedski kliniki, ima pet soglasij za delo drugje, dela pri štirih zasebnih zavodih in v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Po dostopnih podatkih dela pri koncesionarju MD Medicina in 'čistem' zasebniku Orthops, kjer samoplačniške operacije izvajajo kar na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana, tako navajajo na svoji spletni strani.
Orthops je bil nekoč v lasti dr. Vaneta Antolića, nekdanjega dolgoletnega predstojnika Ortopedske klinike UKC Ljubljana, danes je lastnica njegova žena. V korupcijski aferi zlate palice je bil februarja letos obsojen na 18 mesecev zaporne kazni in denarno kazen v višini 8100 evrov. Razlog? Ker naj bi v zameno za donacije, ki jih je dobavitelj ortopedskih materialov Emporio Medical namenil Društvu za razvoj ortopedije, poskrbel, da je bil ta izbran na razpisih. Sodba še ni pravnomočna, zoper njo je bila vložena pritožba, Višje sodišče v Ljubljani glede pritožbe še ni odločilo, so pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču.
Ortopedi dr. David Martinčič, dr. Boštjan Kocjančič, dr. Lovro Suhodolčan imajo vsak po štiri soglasja – Suhodolčana oglašujejo, da dela v ambulantah v MD Medicini, Diagnostičnem centru Bled in Remedi.
Rekorder pri soglasjih v UKC Ljubljana je sicer, kot smo že omenili, nevrokirurg Boštjan Matos, najdemo ga v Hippocratis medicu, Iteru, MD Medicini.
Štiri soglasja ima specialist gastroenterologije dr. Alojz Šmid, po javno dostopnih podatkih dela v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina in Kliniki Barsos MC. Tri soglasja ima travmatolog dr. Robert Beden.
Zakaj UKC Ljubljana svojim zaposlenim daje številčna soglasja za delo drugje, če so se jim v lanskem letu čakalne dobe, predvsem za storitve, ki so bile problematične že pred epidemijo – ortopedski in urološki posegi, prvi revmatološki pregled, gastroenterološke obravnave v splošni anesteziji ... – še podaljšale. Iz ljubljanskega kliničnega centra so pojasnili, da lahko zdravstveni delavec "takšno delo opravlja največ osem ur na teden. Glede na naravo zdravstvene dejavnosti in nujnosti zagotavljanja varnosti in kakovosti izvajanja zdravstvenih storitev, navedena omejitev predstavlja še dopustno dodatno delo za zagotovitev potrebnih počitkov in za zagotovitev varnosti izvajanja zdravstvene dejavnosti ob vseh obremenitvah dela v javnih zavodih."
Dolge čakalne dobe, po drugi strani pa soglasja in delo pri zasebnikih so dolgoleten problem, na katerega smo leta 2016 in 2017 opozarjali v oddaji Preverjeno. Razkrivali smo številna soglasja in delo pri zasebnikih, med njimi tudi dr. Savanovića iz UKC Maribor in dr. Roka Vengusta z Ortopedske klinike. Vengust je bil eden od enajstih ortopedov, ki so se med epidemijo lažno evidentirali na delovnem mestu, dejansko pa so delali drugje. Po naših informacijah se je Vengust ob izbruhu afere z vodstvom UKC-ja sporazumno razšel, torej ni več zaposlen na Ortopedski kliniki. Skupaj z Antolićem in drugimi pa se je znašel na zatožni klopi zaradi korupcije v zdravstvu in bil nepravnomočno obsojen na dve leti in dva meseca zapora in 15.000 evrov denarne kazni.
Opozorilo: Prispevka sta bila objavljena pred štirimi oziroma petimi leti, torej sta odraz realnega stanja tistega časa, a problemi ostajajo enaki.
Koncesionarji in 'čisti' zasebniki si največ kadra 'izposojajo' iz UKC Ljubljana
V vseh splošnih bolnišnicah in obeh UKC-jih imajo zaposleni 1476 soglasij za delo drugod. Po številu izdanih soglasjih je daleč pred vsemi splošnimi bolnišnicami kot največji z največ zaposlenimi, torej pričakovano – UKC Ljubljana, zaposleni imajo 739 soglasij za delo drugje, od tega je slabih 70 odstotkov oziroma 513 soglasij za delo v svojih zasebnih ambulantah, samoplačniških ambulantah ali zasebnikih s koncesijo. Pri tem pa nekatere bolnišnice – oba UKC-ja, Novo Mesto, Celje, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Murska Sobota – ščitijo nazive koncesionarjev in čistih zasebnikov, kjer njihovi zaposleni delajo na posoji. Sklicujejo se, da ne gre za javen podatek, saj gre za zasebnike. Tako je presodila tudi informacijska pooblaščenka, ki ni našla pravne podlage za posredovanje informacij v primeru, ko ne gre za javni zdravstveni zavod.
V mariborskem kliničnem centru so podelili 251 soglasij, nobeno pa ni za delo v tujini. Na vrhu z največ soglasji je dr. Vlado Savanović, zdravnik specialist na oddelku za nevrološke bolezni, ki dela še v treh javnih zavodih (SB Brežice, Socialnovarstveni zavod Hrastovec in Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane) in treh zasebnih zavodih, po dostopnih podatkih sta to MTC Fontana in Medicinsko estetski center Sky).
Nevrokirurgu dr. Matjažu Voršiču, ki je javnosti postal znan, ko je sredi epidemije šel v Namibijo in v Slovenijo prinesel južnoafriški sev, so vsa dovoljenja potekla, trenutno nima nobenega soglasja za delo drugje, so sporočili iz mariborskega kliničnega centra. Kasneje so po poročanju portala Necenzurirano prišle na dan afere, Voršič je namreč brez dovoljenja UKC Maribor operiral pacienta v tujini. Pred tem je operiral pri Kirurgiji Bitenc, v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina, Termah Olimia, Termah Dobrna, poleg tega je lastnik družbe Spondylos, ki se ukvarja z zunajbolnišnično zdravstveno dejavnostjo.
Celjska bolnišnica je podelila 145 soglasij, preostale bolnišnice so podelile manj kot 100 soglasij.
Največ soglasij so v zdravstvenih domovih podelili v Celju, Ljubljani in Mariboru
V Celju so 61 zaposlim podelili skupno 83 soglasij za delo drugje, rekorderja sta psihiatrinja dr. Leonarda Lunder in družinski zdravnik dr. David Sopotnik, oba imata pet soglasij za delo zunaj matičnega Zdravstvenega doma Celje.
"Ta sistem je treba presekati"
"Ta del je seveda pomemben izziv za prihodnost slovenskega zdravstva, želim si, da v bodoče uspemo narediti jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom in to je tudi eden od bodočih ciljev," je jasen zdravstveni minister Janez Poklukar, nasprotuje sistemu tako imenovanih dvoživk v javnem zdravstvu. "Ta sistem je treba presekati in se tako organizirati, da bodo angažirano in s polno paro delali zdravniki in vsi ostali, tako v javnem kot v zasebnem zdravstvu," še dodaja minister.
Pred dnevi je na pobudo stranke Levica potekala seja odbora za zdravstvo, kjer so med drugim predlagali uvedbo konkurenčne prepovedi popoldanskega dela pri zasebnih izvajalcih za zdravnike, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih in koncesionarjih, saj menijo, da gre za korupcijska tveganja in povzroča daljšanje čakalnih vrst.
Na Zdravniški zbornici zagovarjajo, da med javnimi zavodi in koncesionarji ni nobene razlike, pri obeh je plačnik ZZZS. "Za pacienta ni prav nobene razlike, ali storitev zdravstvene oskrbe zagotavlja oz. nudi zdravnik v javnem zdravstvenem zavodu ali zdravnik koncesionar." Obe obliki – javni zavod in zasebni koncesionar – se razlikujeta od zasebnikov brez koncesije, saj so opravljene storitve popolnoma samoplačniške in niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Zdravnik v čisti zasebni praksi tudi ne more izdati recepta v breme obveznega zavarovanja, niti (z izjemo t. i. bele napotnice) napisati napotnice za pregled pri specialistu v javni mreži."
Največji dobičkarji med koncesionarji
Lani je samo pet zasebnikov s koncesijo – Nefrodial, Mc Medicor, Kirurški sanatorij Rožna dolina, Medilab in Kirurgija Bitenc – od ZZZS-ja prejelo dobrih 44 milijonov evrov z naslova obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Glede na leto prej so se jim prejemki iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja skupno zvišali za 2 odstotka.
Za dobrih devet odstotkov so se omenjenim koncesionarjem zvišali prihodki, dobiček za dobrih 7 odstotkov. Znižanje dobička sta imela le Nefrodial Zreče in Medilab.
Največji prejemnik (14 milijonov evrov) je družba Nefrodial za dializno zdravljenje v šestih centrih po Sloveniji, kjer se je zdravila približno četrtina vseh pacientov v Sloveniji. Nefrodial je del nemške skupine Fresenius Medical Care AG & Co. V Nefrodial je približno 120 zaposlenih.
Sledi zasebni Medicinski center Medicor za srčno kirurgijo z dobrimi 13 milijoni evrov, ki ga vodi Metka Zorc, znana tudi kot zdravnica Igorja Bavčarja in nekdanja predstojnica na Inštitutu za histologijo in embriologijo medicinske fakultete. Ta je tudi največja lastnica centra (v lasti ima slabih 40 odstotkov), v lastništvu pa je tudi ljubljanska nadškofija. Vseh sodelavcev v Medicorju je 150, iz javnih zavodov le šest zdravnikov, med njimi na kardiološkem oddelku operira prof. dr. Marko Noč, predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana. V Medicorju bi lahko opravili tudi več posegov, pojasnjuje Zorčeva, vendar mora to odobriti ministrstvo. Širjenja programov prek samoplačniške dejavnosti ne načrtujejo.
Šest milijonov je dobil Kirurški sanatorij Rožna dolina, ki ima od februarja letos novega lastnika – Diagnostični center Vila Bogatin (krajše Diagnostični center Bled). Pred tem je bil sanatorij v lasti Igorja Laha, ki se skupaj z družino uvršča na četrto mesto najbogatejših Slovencev, njihovo premoženje je bilo v letu 2020 ocenjeno na 169 milijonov evrov. Lah se je lani preselil v švicarsko davčno oazo Zug, je poročal portal Necenzurirano, to je storil med sojenjem v zadevi Liko Vrhnika, kjer je bil obdolžen treh kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in pranja dejanja. Marca letos ga je sodišče na prvi stopnji oprostilo, tožilstvo pa se je na sodbo pritožilo.
Med petimi koncesionarji z najvišjimi prejemki sta še Medilab, največja zasebna družba za slikovno diagnostiko, in Kirurgija Bitenc, ki je v lasti kirurga dr. Marka Bitenca. Slednji je prek svojega Zdravstvenega zavoda Zdravje med zasebniki od države prejel največ denarja za hitro antigensko testiranje, od novembra lani do konca junija je prejel 4 milijone evrov. Bil je tudi član vladne svetovalne skupine za covid-19.
Prihodki koncesionarjev iz zdravstvene blagajne se povečujejo
Leta 2020 je 1.425 zasebnih koncesionarjev prejelo malo več kot 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je 14,7 odstotka celotnega proračuna zdravstvene blagajne v letu 2020. To je za 0,25 odstotka več kot leto prej.
Prvih 30 koncesionarjev je dobilo 71 milijonov evrov iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V povprečju je delež obveznega zdravstvenega zavarovanja pri koncesionarjih znašal 84 odstotkov v letu 2020. Koncesionarji so prejeli tudi 13,7 milijona evrov sredstev iz prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer zdravstvene zavarovalnice samostojno financirajo koncesionarje.
Nekdanji javni zdravnik je danes koncesionar
Med zasebniki s koncesijo, kjer delajo s soglasjem zaposleni iz javnih zavodov, je tudi Kardio Klokočovnik iz Lucije, ki je v lasti dr. Tomislava Klokočovnika, nekdanjega predstojnika kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja v UKC Ljubljani. Leta 2020 je dal odpoved, potem ko je nekaj njegovih sodelavcev podpisalo kritično pismo z zahtevo za razrešitev. Lani je Kardio Klokočovnik prejel 785.234 evrov sredstev od ZZZS-ja. V kliniki so štiri osebe redno zaposlene, šest pa jih dela prek soglasij iz javnih zavodov – dr. Božana Bojić, dr. Jožica Nikolič, dr. Hermina Zelinšček in dr. Primož Praček, vsi zaposleni v Splošni bolnišnici Izola.
Klokočovnik načrtuje novo kardiološko ambulanto v Ljubljani, investitor je madžarski Ezimit. Na naše vprašanje, kdaj bo klinika odprla vrata, je pojasnil, da trenutno gradbena dela stojijo. Pravi, da se bolniki raje odločijo za obisk pri koncesionarjih zaradi lažje dostopnosti do zdravstvenih storitev kot v javnih zavodih. "Že pred epidemijo je bilo število opravljenih srčnih operacij za potrebe slovenskih bolnikov premajhno, dodatno pa je čakalne vrste podaljšala še epidemija, za več kot eno leto. Zato smo v našem kardiokirurškem zavodu že februarja letos na Ministrstvu za zdravje in na ZZZS-ju zaprosili za kardiokirurški program (operacije srca) ob veljavni kardiokirurški koncesiji za izvajanje tovrstnih operacij." Odgovora do danes še niso prejeli, dodaja Klokočovnik. "Zavoljo koristi slovenskih bolnikov upam, da nam bodo dale odgovorne institucije čim prej zeleno luč za ta program."
Samoplačnik storitev plača, pregled pa opravi javni zdravnik
V začetku julija letos je Ljubljančan, ki želi ostati anonimen, zaradi krčev v prsnem košu dvakrat poiskal pomoč na urgenci. Ocenili so, da je z njim vse v redu in ga napotili na osebno zdravnico, ki mu je predpisala jemanje magnezija enkrat dnevno. "Bil sem v stiski, ker težave po tednu dni niso izginile. Želel sem se naročiti na nevrološki pregled pri zdravstveni ustanovi, v kateri imam tudi svojo osebno zdravnico na koncesijo. Naslednji prost termin je bil šele čez mesec dni, nisem želel tako dolgo čakati, zato sem se odločil, da si bom pregled plačal sam. Ker moje težave niso bile smrtno nevarne, sem bil prepuščen čakanju. Nato sem poklical Hippocratis Medico, kjer sem dobil termin v istem dnevu, za pregled sem pa plačal 100 evrov." Hippocratis medico je sicer popolnoma zasebna ambualnta, torej nima koncesije, pacient pa se je nanje obrnil na lastno željo.
V samoplačniški ambulanti Hippocratis medico čakalnih vrst nimajo. Ukvarjajo se s preventivnimi zdravstvenimi pregledi športnikov, specialističnimi in ultrazvočnimi pregledi. Oglašujejo se s visokokakovostnim kadrom, med katerim so zdravniki specialisti, ki imajo redno službo v javnih zavodih. Tam lahko najdemo več specialistov iz ljubljanskega UKC-ja – nevrokirurga dr. Boštjan Matos, pediatričnega kardiologa dr. Uroša Maziča, nevrologinjo dr. Bojano Žvan in druge.
Gospodinjstva dajejo za zdravstvo vedno več iz svojega žepa
V letu 2019 so gospodinjstva za zdravstvo iz lastnega žepa plačala 481 milijonov evrov. Gre za vse zdravstvene izdatke, tudi zdravila, medicinske pripomočke, brez dopolnilnih zavarovanj. Neposredno iz žepa smo v letu 2019 porabili največ denarja za zdravila in medicinske pripomočke (54 odstotkov), za ambulantne kurativne obravnave (37,7 odstotkov), pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale 9,4 odstotka vseh sredstev neposredno iz žepa v obliki doplačil. V letu 2018 so gospodinjstva plačala 455 milijonov evrov, leta 2017 pa še nekoliko manj – 434 milijonov evrov.
Vodijo dolge čakalne vrste v javnih bolnišnicah bolnike k samoplačniškim storitvam?
Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da se "samoplačniških storitev posamezniki poslužujejo iz različnih razlogov in niso nujno posledica čakanja na posamezno storitev". Najpogostejši razlog za obisk zasebnega zdravnika je priti do storitve prej, kot bi to bilo možno v javnem zdravstvu, je prepričan dr. Igor Dovnik, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in Zobozdravnikov Slovenije. "Ko ga nekaj skrbi, boli ali pa gre za sum na resno zdravstveno stanje, je človek pripravljen plačati marsikaj, da se stanje pojasni," dodaja.
Za obisk zasebnega zdravnika se je odločila tudi 25-letna Hana Melkamu, ki se že deset let spopada s hudimi migrenami. Za pregled pri zasebnem nevrologu se je odločila, ker bi v javnem sistemu na UKC Ljubljana čakala pet mesecev, v novogoriški bolnišnici dr. Franca Derganca pa kar sedem mesecev, je pojasnila. "Zaradi bližine in dobrih izkušenj svojih sorodnikov sem se odločila za Nevrološko ambulanto Kromberk v Medicinskem centru VID," pravi Hana. Pregled se je začel s pogovorom z zdravnico, sledil pa je splošen nevrološki pregled. "Na koncu je zdravnica predstavila vse možnosti zdravljenja in odgovorila na moja vprašanja. Dobila sem tudi napotnico za magnetno resonanco." Za enourni pregled je odštela 80 evrov, kontrolni pregled bo nekoliko cenejši, namesto večmesečnega čakanja v javnem sistemu pa je do zdravnika prišla le v petih delovnih dneh. "Po sedmih mesecih čakanja bi že pozabila, kdaj imam sploh datum."
Trenutno je v povprečju na pregled pri nevrologu v Sloveniji treba počakati pol leta, pri zasebnem koncesionarju Zavodu Revita 28 dni, v murskosoboški bolnišnici pa kar dve leti in pol. Razlogov za dolge čakalne dobe v tej bolnišnici je več – epidemija, veliko število kontrolnih pregledov, dnevno velik priliv novih napotnic, kadrovske in prostorske omejitve. Trenutno imajo na čakalnem seznamu 1895 nevroloških pacientov. Tudi pri kardiološkemu pregledu prej pridemo na vrsto pri zasebnemu koncesionarju, Medical center Rogaška čakalne vrste nima. Drugačna slika je pri oromaksilofacialnem pregledu, za katerega so najkrajše in tudi najdaljše čakalne dobe pri koncesionarju, na prvi pregled je pri MedDen S treba počakati malo več kot eno leto.
Pri posegih z najdaljšo čakalno dobo, med njimi osteosinteza cervikalne hrbtenice in operacija nožnega palca, neprimerljivo hitreje pridemo na vrsto pri zasebnikih s koncesijo. Tako je za operacijo hrbtenice v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina treba počakati nekje dva meseca, v ljubljanskem kliničnem centru pa dobra štiri leta ne pridemo na vrsto. Še večja razlika v čakanju je pri operaciji nožnega palca, za katero koncesionar Estetika Fabjan čakalne vrste nima, v UKC Ljubljana pa lahko čakamo kar devet let.
Na drugi strani pri 'čistih' zasebnikih, pri katerih čakalnih vrst ni, za kardiološki pregled odštejemo manj kot 100 evrov, v Medartisu bi odšteli 70 evrov, v Medico Interna 50 evrov.
Imamo državno zdravstvo, ne javno
"Nihče si ne želi privatizacije zdravstva, to je najslabša rešitev, druga najslabša je državno zdravstvo. Najboljša rešitev je javno zdravstvo, ki se prilagaja spremembam," poudarja oftalmolog dr. Matej Beltram, ki ima v Ljubljani zasebno ordinacijo, dela tudi v Švici. "Mi moramo ta sistem narediti učinkovitejši, dinamičen, vključujoč, ne tako, da so pacienti diskriminirani, ker si morajo izbrati zdravnika v državnem zdravstvu, ker jim sicer zavarovalnica ne povrne stroškov zdravljenja."
Beltram, ki dela tudi v Švici, pravi, da tam zdravstveni sistem deluje bolje kot pri nas. "V Švici je zahodni model, je javen sistem. Vsi so vključeni, vsi so zavarovani, cene so za vse enake. Prosto izbiraš zdravnika, ampak ni čakalnih dob, ker je med ponudniki zdravstvenih storitev konkurenca. Seveda pa se izvajata ustrezen finančni nadzor in nadzor kvalitete." Pove, da imamo pri nas na drugi strani plansko zdravstvo. "ZZZS napove, da bomo naredili 1000 operacij, če jih je 1200, pa tisti reveži nimajo druge izbire, kot da grejo samoplačniško." V dobro razvitih zdravstvenih sistemih je po besedah Beltrama zasebno zdravstvo dopolnitev javnega, je ponujanje nadstandardnih storitev.
Tudi zobozdravnik dr. Krištof Zevnik, ki je postavil portal Medikont za skupno naročanje pri proizvajalcu za zdravnike in zobozdravnike, trdi, da imamo v Sloveniji državno, in ne javno zdravstvo. "Slovenija je edina država EU, ki bolniku omogoča zdravljenje samo pri točno določenem izvajalcu. Izvajalci v Sloveniji pa so bolnice, zdravstveni domovi in zasebniki s koncesijo. Torej država določi izvajalce, kdo bo v njenem imenu zdravil bolnike." V javnem zdravstvu pa je v središču bolnik, ki si po svoji presoji izbere zdravnika. "V državnem zdravstvu imamo v Pravilih ZZZS jasno zapisano, da bolnik ni upravičen do povračila sredstev, če si zdravljenje opravi pri zasebnem zdravniku. EU pojem javnega zdravstva razume popolnoma drugače kot slovenska politika. Želite dokaz? Pojdite k zdravniku v našo sosednjo državo. Slovenska zavarovalnica vam bo povrnila stroške zdravljenja v državi EU. Pri slovenskem zasebnem zdravniku pa vam bodo povračila stroškov zavrnili! To je najočitnejši in samo eden izmed mnogih dokazov obstoja državnega zdravstva."
ZZZS je zaradi nerazumno dolgega čakanja v zadnjih par letih odobril 65 vlog za zdravljenje v tujini. "Največ odobrenih vlog se nanaša na preiskave DAT SCAN, opravljene na Hrvaškem in v Avstriji. Nekaj pa je tudi ortopedskih posegov in MR-preiskav, oboje na Hrvaškem." Te storitve so v vseh treh letih med najpogostejšimi, za to je ZZZS plačal 42.831 evrov v treh letih.
Dovnik: Približno polovico vseh zasebnikov tvorijo zobozdravniki
Čeprav zdravstveno ministrstvo poudarja, da je slovenski zdravstveni sistem javen in da bo takšen tudi ostal, se število koncesionarjev in zasebnikov v primerjavi z javnimi zdravstvenimi delavci veliko hitreje povečuje. "V Sloveniji deluje zunaj sistema državnega zdravstva okoli 1500 zdravnikov in zobozdravnikov," pravi Dovnik. Pravi, da približno polovico vseh zasebnih zdravnikov predstavljajo zobozdravniki, ostalo polovico pa sestavljajo tako zdravniki na primarni ravni (splošni zdravniki, pediatri, ginekologi) kot specialisti na sekundarni ravni, kot so ortopedi, okulisti, internisti in drugi.
"Zobozdravstvo je nesrečen del slovenskega zdravstva. Delež denarja, ki ga ZZZS nameni za javno zobozdravstvo, je bil majhen in se je v preteklih 20 letih še zmanjšal," pravi predsednik SZZZZS. Kot navaja, odločevalci prav tako niso sledili napredku znanja in tehnologije na področju zobozdravstva: "Tako so številni zobozdravniki obupali nad možnostmi, ki so jih imeli pri ponujanju storitev znotraj javnega zdravstva, in so iz njega izstopili."
Zdravniki, ki delujejo na trgu zunaj javnega zdravstva, plačila za opravljene storitve prejmejo bodisi od pacientov bodisi od zavarovalnic, ki ponujajo dodatna zavarovanja. "Ta zavarovanja so nekaj, kar se razvija intenzivno v zadnjih nekaj letih. Pomenijo pravo privatizacijo in vzporedni sistem, ki nastaja zaradi nedelovanja našega javnega zdravstva," poudarja sogovornik.
"Država (proračun) je zelo redko neposredni plačnik zdravstvenih storitev zasebnim zdravnikom. Pokriva pa morebitne izgube državnega segmenta zdravstva, kar bi v skladu z pravili EU moralo veljati za neupravičeno državno pomoč," meni Dovnik.
Cene pri zasebnikih ureja trg
"Dobiček je osnovni motiv vsakega poslovnega udejstvovanja. Edino državno zdravstvo lahko ima za poslanstvo ustvarjanje izgube, saj mu jo po veljavni zakonodaji pokriva ustanovitelj," poudarja Dovnik. Cene na samoplačniškem trgu sicer ureja trg, četudi je zdravstvena dejavnost po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti negospodarska dejavnost. "Kakršno koli reguliranje tega dela cen je prepovedano, ker bi štelo za kartelno dogovarjanje. Prav tako nihče nima pristojnosti, da bi te cene reguliral," pravi.
Zavarovalnice prevzemajo zasebne zdravstvene centre
Zavarovalnica Triglav in Sava Re sta julija letos prek skupnega holdinga ZTSR kupili 80-odstotni delež (preostalo je lastni družbeniški delež) v Diagnostičnem centru Bled. Ta predstavlja največjo zasebno zdravstveno skupino v Sloveniji. Že leta 2020 sta zavarovalnici prek ZTSR prevzeli Kirurški sanatorij Rožna dolina in Medicinski center Cardial v Ljubljani od Save turizem. Nato sta ZTSR julija letos pripojila k Diagnostičnemu centru Bled.
Skupina Diagnostični center Bled združuje še ambulanto Gastromedica v Murski Soboti, Internistično GE ambulanto v Novi Gorici, internistično-kardiološko ambulanto Medi Cons v Novem mestu in MTC Fontano v Mariboru. Edina nezdravstvena družba, ki sodi v to skupino, je projektna družba DC Naložbe, ki je bila ustanovljena z namenom nakupa zemljišča na območju Ljubljane, kjer je načrtovana izgradnja novega medicinskega centra. Lani je imela skupina 8,7 milijona evrov prihodkov, leto je končala z 432,4 tisoč evri dobička. Lani so v skupini Diagnostični center Bled opravili več kot 100.000 različnih zdravstvenih obravnav.
Skupaj s skladom Alfi PE je Diagnostični center Bled pri varuhu konkurence v juliju napovedal nakup 80 odstotnega deleža zasebnega zdravstvenega centra MDT & T za medicinsko diagnostiko iz Maribora. Lani je MDT & T ustvaril 4,7 milijona prihodkov in 1,1 milijona evrov dobička. MDT & T je lastnik mariborske diabetološke ambulante Šubic-Diabetologija. Konec lanskega leta je sklad Alfi PE kupil 79 odstotno lastništvo v ljubljanskem radiološkem centru Medilab. Včasih je bil solastnik Medilaba družba Electa inženiring Damijana in Jureta Jankovića, 16,5-odstotni lastniški delež je leta 2015 v izvršbi Electe kupila sama družba Medilab za okoli 370 tisoč evrov.
Zavarovalnica Triglav in Sava Re sta leta 2019 nameravali prevzeti tudi zasebni zdravstveni center Aristotel, kar je varuh konkurence odobril, toda prevzem ni bil izvršen. V začetku letošnjega leta je tudi Vzajemna, ustanovljena s strani ZZZS-ja, priglasila nakup Aristotela, julija je prevzela 51 odstotni lastniški delež.
KOMENTARJI (288)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.