Gradec, Celovec, Zagreb, Benetke, Trst. Kam se uvršča Ljubljana?

Naše največje mednarodno letališče, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, preko katerega je lani letelo 1.400.000 potnikov, je Fraport AG odkupil leta 2014.

"Od takrat smo v infrastrukturo, opremo, v druge sisteme, IT-sisteme vložili preko 81 milijonov evrov. Največja investicija je seveda terminal," razlaga direktor infrastrukture in prokurist na Fraportu Slovenija Boštjan Šijanec. Terminal je podjetje stal 23 milijonov evrov. Vse z namenom, pravi Šijanec, povečanja konkurenčnosti letališča, za katerega si v podjetju želijo, da bi postalo prva izbira potnikov v regiji. V regiji letališč Gradec, Celovec, Zagreb, Benetke, Trst in Ljubljana pa da se že zdaj uvrščajo visoko. 

"Lahko postrežem s podatkom, da smo v zadnjih dveh letih po rasti števila potnikov v regiji vseh šestih letališč zelo konkurenčni. Število potnikov se povečuje. Lahko postrežem tudi s podatkom, da je poleg beneškega na našem letališču po poletnem voznem redu največje število rednih letalskih prevoznikov," zadovoljno pove vodja letaliških storitev Janez Krašnja. Rast pričakujejo tudi v prihodnje. "In da bomo presegli magično številko 1,5 milijona potnikov."

Na Fraportu veliko sredstev namenjajo digitalizaciji in avtomatizaciji, trenutno denimo uvajajo samodejno odlaganje prtljage. Pri infrastrukturnih izboljšavah so osredotočeni na obnovo manevrskih površin. "Tukaj bo čez en mesec oddana v uporabo taxiway juliette. Rekli smo že, da gremo v prenovo glavne letališke ploščadi, ki je potrebna obnove. Določen del asfalta je še iz leta 1978 in 1989," pokaže Šijanec. Ena večjih investicij je tudi prenovljen del vozne steze alfa in popolnoma nova spojnica juliette, ki bo omogočala obračanje tudi največjih letal.

Na Letališču Edvarda Rusjana Maribor sanacija še poteka

Omejeno v delovanju, zaradi velike škode, ki so jo na potniškem terminalu povzročila lanskoletna neurja, ostaja Letališče Edvarda Rusjana Maribor, s katerim od leta 2019 upravlja družba DRI. Sanacija namreč še poteka, konstrukcija je poškodovana, streha ponekod ostaja odprta, terminal sameva. 

"Ampak še vedno delujemo v kontekstu splošne aviacije, triažnih letov in HNMP-ja in seveda Eurotransplanta," pojasni v. d. generalnega direktorja Direktorata za letalstvo in pomorski promet Tomaž Pečnik. Potniški promet je omejen na zasebna manjša letala, v polnem obsegu pa bi lahko ponovno zaživel po sanaciji. "Idealen scenarij, ampak tudi z nekimi odstopanji. Mi verjamemo, da bodo v prvi triadi naslednjega leta zaključena vsa dela." Družba DRI ima pogodbo za začasno upravljanje in obratovanje letališča sklenjeno do konca leta 2026. Do takrat si bo ministrstvo prizadevalo vzpostaviti pogoje, ki bodo omogočili oddajo letališča najboljšemu ponudniku. "Že zdaj veliko delamo na tem. Na iskanju potencialnih investitorjev, iskanju prevoznikov, povezljivosti. Tudi na povezljivosti je ministrstvo ogromno naredilo. Vemo, da imamo razpise, zdaj tudi 8. razpis za vsa naša letališča."

Od leta 2019 do konca leta 2024 je država za obratovanje letališča namenila devet milijonov evrov, v enakem obdobju je bilo prihodkov z naslova letališča 2,4 milijona evrov. Kljub temu na ministrstvu verjamejo, da edino mednarodno letališče v državni lasti, preko katerega je v 90. letih prejšnjega stoletja letel tudi papež Janez Pavel II., čakajo boljši časi. Njegova pozicija je namreč geostrateška. "V bližini teče avtocesta, zraven tega je pri Magni železniški tir. Se pravi, imamo fantastično točko, kjer bi se lahko razvijale marsikatere dejavnosti in panoge," zaključi Pečnik.

Okrepljene potniške linije

Vsaj še to sezono bomo potniki onkraj Slovenije lahko leteli le z ljubljanskega letališča, saj edini od treh mednarodnih trenutno ponuja redne potniške linije. Te so se konec marca še okrepile, saj so na letališču uvedli poletni vozni red, ki prinaša dva nova prevoznika. "Prihaja KLM, prvič v zgodovini ljubljanskega letališča prihaja nizozemski letalski prevoznik, ki poleg leta v Amsterdam ponuja široko mrežo letov iz Schiphola v svet, tako da se zelo veselimo njegovega prihoda, poleg tega še prihajajo prve študije Eurowings z leti v Düsseldorf," razloži Krašnja. Skupno Fraport Slovenija omogoča direktne polete na 26 destinacij s 24 različnimi prevozniki. "Zakaj pa določene destinacije, ki se zdijo popularne, še niso na našem voznem redu, je pa izključno iz razloga, ker prevozniki ocenjujejo, da ni zadostnega števila potnikov za rentabilno letenje," še doda.

V poletnem voznem redu, ki bo v veljavi do konca oktobra, na Fraportu sicer pričakujejo za vsaj tretjino več prometa kot pozimi. 

"Kar se tiče Letališča Letališče Jožeta Pučnika je situacija bistveno boljša, kot je bila leta 2022. Tisto leto se je končalo z nekaj več kot 970.000 potniki. Na letališču je bilo lani že skoraj 1.440.000 potnikov, to pomeni 50 odstotkov več," je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Tudi število destinacij, na katere lahko potniki letijo z ljubljanskega letališča, se je povečalo iz 19 na 26. "Pet smo jih pridobili s pomočjo subvencij, ki jih izvajamo od leta 2023. Ko smo sprejemali zakon, da lahko subvencioniramo nove linije, smo načrtovali 10 ključnih povezav, kamor bi želeli, da letijo. Od teh nam jih je šest uspelo vzpostaviti, torej smo bili 60-odstotno uspešni," je pojasnila ministrica.

In kako še izboljšati letalsko povezljivost Slovenije?

"Izboljšanja povezljivosti smo se lotili v dveh korakih, prvi je bil skladen z evropskim pravnim redom, to so pomoč oziroma subvencije tistim letalskim družbam, ki pridejo na novo oziroma vzpostavijo novo linijo. Tudi ustanovitev prevoznika smo proučili, ideja še ni popolnoma dana z mize, seveda pa je to bistveno težji posel, kot je bila izvedba razpisov za subvencije. Mnogo lažje bi bilo, če bi Adrio takrat, ko je bila v težavah, družba, ki jo je kupila, ne poslala v stečaj, ampak bi se takrat to dalo prestrukturirati po vzoru italijanske letalske družbe. Na novo ustanavljati prevoznika je pa kar trd oreh," odgovarja Bratuškova.