Poleg 62,5 milijona za Kopališče Ilirija še 2,4 milijona za opremo, 5,9 milijona za podhod

Kopališče Ilirija je za skoraj petino dražje kot ob podpisu gradbene pogodbe med ljubljansko občino in koprskim Makro 5 gradnje. Kopališče so zgradili za 62,5 milijona. K temu je treba prišteti še dobra dva milijona za opremo – zagotovila sta jo Makro 5 in Lesnina. Dodatnih 5,9 milijona za gradnjo Lattermanovega podhoda si bosta razdelila mesto in država. Vsak bo plačal 2,9 milijona. A tudi pri gradnji podhoda ni šlo brez aneksov. Bilo jih je pet zaradi podaljševanja rokov, podizvajalcev, en aneks pa je investicijo podražil za 659.700 evrov zaradi dodatnih del. Tudi ta posel je dobil Makro 5. Da je podhod posebnost kopališča, meni župan Zoran Janković. "Pred tem nihče ni mogel čez progo v Tivoli."

Kopališče Jankovićev ponos

Da je kopališče njegov ponos, pravi župan Zoran Janković. "Je res nekaj prelepega, vsak bo sam ocenjeval, jaz sem navdušen, projektant, izvajalec vrhunski." Ilirijo smo si z županom, uradniki in predstavniki gradbinca Marko 5 gradnje ogledali dva tedna pred napovedanim odprtjem, ki bo 18. marca. Gre za štiri objekte na 43 tisoč kvadratnih metrih. Vhod je edini del, ki je ostal od prvotne zasnove Stana Bloudka, bil je statično v celoti saniran in prenovljen. Obsega dva notranja bazena – prvi olimpijski bazen in ogrevalni – zunaj sta še dva bazena. V objektu C so štiri telovadnice. Objekt D predstavlja garaža, velika 10.000 kvadratnih metrov v eni etaži, nam je pokazal Klemen Prebevšek, direktor gradbenega sektorja pri Makro 5. 

Nad gradnjo je bedel GTS Inženiring, pojasnjuje inženir Anton Vidic. Kot pri vsaki gradnji, pravi Vidic, so se tudi pri Iliriji pojavljala kvalitetna neskladja, ki niso bila skladna s pripravljeno projektno dokumentacijo. "O vseh teh opažanjih smo tekoče opozarjali izvajalca del tako z vpisi v gradbeni dnevnik, pisnimi opozorili po elektronski pošti kot tudi z opozorili, ki smo jih podali na tedenskih koordinacijah."

Preživlja sam sebe

Objekt bo energetsko samozadosten, eden najbolj tehnološko naprednih objektov, pojasnjuje glavni projektant Angelo Žigon iz Elea iC. Pri projektiranju je sodelovalo približno 50 projektantov. "Iz geotermalne energije bodo hladili in ogrevali prostore s pomočjo toplotnih črpalk. Sistemi bodo poganjani z elektrarno na strehi." Vsak, ki bo šel v bazen, bo videl, zakaj stane 62,5 milijona, pravi Žigon. Stroški vzdrževanja bodo zelo nizki, napoveduje Žigon, ker bo šlo za energijo zelo malo denarja.

Bojkot arhitekturne stroke

Še nikoli se ni slovenska arhitekturna stroka tako poenotila, kot se je, ko je bil leta 2000 objavljen natečaj za gradnjo nove Ilirije. Natečaj so bojkotirali Društvo arhitektov Ljubljana, Društvo urbanistov Ljubljana, Društvo krajinskih arhitektov in Inženirska zbornica. Posledično so prispele samo tri ponudbe, izbran je bil avstrijski arhitekt Peter Lorenz iz Lorenz Ateliers. 

Ob bok kritikam opozicije tudi arhitekturna stroka, češ da so popolnoma uničili staro Ilirijo, ki je bila spomeniško zaščiten objekt arhitekta Bloudka iz 1929. Med tistimi, ki so natečaj bojkotirali, je tudi arhitekt Arne Vehovar. "Ilirija je pomenila pomembno zbirališče meščanov v poletnem času. Nov projekt je to uničil, gre za veliko škodo za mesto." Prekinja komunikacijo med mestom in krajinskim parkom. "Arhitektura je precej slaba. Ni dialoga med novo arhitekturo in tistim, kar je ostalo od starega bazena. Ta enormen nadstrešek s to nerodno, okorno, predimenzionirano konstrukcijo popolnoma degradira tisto, kar je ostalo od spomeniško zaščitenega objekta. Od spomenika je ostalo le par opečnih zidov, ostalo je bilo porušeno, vhodni objekt je več ali manj replika. Celo kip kopalke je ukraden. Imamo Disneyland spomenika pod neko enormno streho objekta."

Da je lokacija nove Ilirije skrajno problematična, dodaja. "Z novimi poslovnimi hišami ob Vilharjevi, nova železniška in avtobusna postaja in palačo Emonika. Na tem področju bo v prihodnjih par letih zgrajenih cca 5000 novih parkirnih mest, kar pomeni, da bo to blazno dodatno obremenilo že tako najbolj prometno obremenjene točke v mestu." 

In še, da je kopališče predrago, dodaja Vehovar. "Kot sem govoril s kolegi, ki so podobne stvari delali, bi za malo več, kot so bili vredni samo aneksi, postavili pokrit olimpijski bazen na neki bolj primerni lokaciji, da ne bi bilo treba podzemnih garaž, z racionalno zasnovo, gradnjo in arhitekturo."

'Urejanje prostora po diktatu investitorjev'

K bojkotu je pozvalo Društvo arhitektov Slovenije. Društva so zahtevala ločen, širši urbanistično-programski natečaj, ki bi preveril primernost investitorjih namer. A pobude stroke niso bile sprejete, pravijo v društvu. "S tem so bila vsa društva, obe fakulteti in Inženirska zbornica Slovenije prisiljeni odstopiti od sodelovanja pri pripravi natečaja, saj bi v nasprotnem primeru strokovno legitimirali prakso urejanja mesta po diktatu investitorjev, stroka pa bi na ta način celo prevzela odgovornost za dvomljive odločitve v prostoru." 

Pravijo, da je občina samostojno, brez sodelovanja stroke razpisala projektni natečaj. Kako danes v društvu arhitektov gledajo na projekt? "Z idejo "dviga zelenice" in umestitvijo vsega zahtevanega programa pod njo je zmagala natečajna rešitev avstrijskega arhitekturnega biroja Lorenz Ateliers Petra Lorenza, ki pa je bil kasneje, v obdobju realizacije, spremenjen do nerazpoznavnosti. Dobili smo urbanistično sporen in arhitekturno banalen, mnogo predimenzioniran objekt z vprašljivo prometno ureditvijo in bo namenjen predvsem ozki populaciji vrhunskih športnikov." In še, da je bil za zadovoljitev potreb tekmovalnega športa žrtvovan pionirski športni objekt v najožjem centru mesta. 

Ilirija kot opozorilo 

Danes, ob skorajšnjem odprtju novega bazena, v dekanatu fakultete za arhitekturo potrjujejo upravičenost bojkota. Očitki pa, da so se pokazali za upravičene. "Nekdanji priljubljeni mestni odprti bazen, ki ni bil samo snovna, ampak tudi nesnovna kulturna dediščina mesta in življenja meščanov v njem, je bil uničen, na njegovem mestu pa pozidan velik, zaprt, energetsko zahteven in arhitekturno generičen olimpijski tekmovalni bazen, ki je ta del Ljubljane prostorsko dokončno odrezal od Tivolija, odprto športno infrastrukturo za najširšo javnost pa spremenil v zaprto tekmovalno infrastrukturo, ki bi jo bilo glede na prometne obremenitve in velike dogodke, pa tudi cenejša zemljišča bolj smiselno umestiti kam ob obvoznico." Nova Ilirija je za pol stoletja ali dlje zabetonirala posledice neustreznega, nestrokovnega in nekonsezualnega urejanja prostora v tem delu mesta. "Mora ostati kot vidno opozorilo, kako se mest v obdobju podnebnih in družbenih pritiskov v 21. stoletju ne ureja."

Denar raje za javno infrastrukturo

Nujno denar potrebuje javna infrastruktura, opozarja mestna svetnica Maruša Babnik iz vrst SDS. "Če pogledamo četrtne skupnosti Šmarna gora, Polje, Sostro, kjer živim. Nujno potrebno, da se uredi komunalna infrastruktura, ceste, ki niso varne, ampak zelo nevarne, luknjaste, neurejene, nevzdrževane." In še, da se župan zelo rad pohvali z obnovo šol. "Jaz menim, da je šola učno okolje in bi vsi morali delovati v takih okoljih, da bi se lahko učili, kar nekatere šole v Ljubljani še niso."

Lepi spomini na staro Ilirijo

Stara Ilirija je bil star objekt, zanj so skrbeli člani Plavalnega društva Ilirija, se spominja predsednica društva Nataša Primc Pečko. "Imamo na njega zelo lepe spomine. Naši plavalci so v letnem delu sezone plavali na Iliriji. Bil je prostor druženja naših članov. Ko smo se pripravljali na poletje, smo naredili delovno akcijo, smo se jo udeležili starši, plavalci, imeli smo piknik."

A stara Ilirija ni več zadoščala potrebam plavalnega društva Ilirija. "Objekt je zahteval ogromno dela, vzdrževanje je bilo povezano z zelo visokimi stroški. Čas je bil, da dobimo nov plavalni kompleks oz. športni center. Zdaj bomo na to lokacijo preselili predvsem tekmovalne selekcije." Kopališče Ilirija bo zdaj dom vseh plavalnih društev. Sicer še ne vedo, kdaj bodo imeli njihovi plavalci termin. "Se ga pa vsi veselimo, ker gre za sodoben športni objekt, za dva bazena, ki bo omogočal bolj kvalitetne treninge." Ko se je gradilo kopališče, je 200 članov društva plavalo na vseh lokacijah, ki so bile na voljo, v bazenu Tivoli in pod balonom na Kodeljevem. 

Hišni izvajalec

Da je Makro 5 gradnje hišni izvajalec ljubljanske občine, pravi mestna opozicija. "Ena od spornih zadev je to, da vedno te velike projekte v Ljubljani izvaja hišni izvajalec. Da ta hišni izvajalec ponudbo za nekih 99 enot, vi daste za 105, jaz dam za 110 in seveda je izbran hišni izvajalec, ki potem z aneksi to zadevo podraži," opozarja mestna svetnica Maruša Babnik. 

Zgradili so denimo Center Rog za dobrih 22 milijonov, Zdravstveni dom Bežigrad za sedem milijonov in Cukrarno za slabih sedem milijonov. 

Koliko so v letu 2024 dobili denarja od občine? Največ za gradnjo Kopališča Ilirija, slabih 31 milijonov, za dobavo in montažo opreme Centra Rog 5,7 milijona in 3,5 milijona evrov za obnovo Ciril Metodovega trga 21 in Mestnega trga 27.

Kdo bo gradil atletski center v Šiški?

Bo Makro 5 gradil tudi novi atletski center v Šiški? Prve ponudbe so bile previsoke, pravi župan Janković. "Od 99 do 110 milijonov brez DDV imamo štiri ponudnike, naša želja je 70 milijonov oziroma čim bližje, prihajajo pogajanja. Ko bomo izbrali izvajalca, 24. maja gre potem v rušenje." 

Makro 5 je oddal celo najdražjo ponudbo za dobrih 136 milijonov, v proračunu pa je stadion ocenjen na slabih 109 milijonov. Se lahko ponovi zgodba z Ilirijo, v kateri so izpogajali nižjo ceno, nato pa z aneksi projekt podražili? Po besedah Jankovića občina načrtuje pet velikih projektov. "Čakamo gradbeno dovoljenje za plezalni center Janje, riše se projekt za teniški center, kolesarsko središče, mala ledena dvorana v Tivoliju. Bazen Vevče bo odprt v prvi polovici letošnjega leta."