Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?

"Zatekla mi je ličnica. Videti je bilo, kot da imam še eno glavo, kot v risankah. Poleg tega me je močno bolelo, nisem mogla niti jesti," je pojasnila Elizabeta, 49-letna Ljubljančanka, ki je že tri leta brez osebnega zobozdravnika. Njena zobozdravnica je namreč odprla zasebno ambulanto. Kot pojasnjujejo v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana, si mora v takšnem primeru vsak posameznik sam izbrati novega zobozdravnika in opraviti prijavo. A zadeva ni tako enostavna, kot zveni. S seznama osebnih zobozdravnikov je razvidno, da jih še kar nekaj sprejema paciente, vendar pa so čakalne dobe marsikje daljše od enega leta. 

Tako novi kot že obstoječi pacienti bodo na začetek zdravljenja na primer v ZD Bežigrad čakali tudi do 395 dni, v ZD Moste-Polje do 384 dni, v ZD Center pa do 200 dni. V ZD Ljubljana pojasnjujejo, da so čakalne vrste odvisne od sistema javne zobozdravstvene mreže, spremenjenega načina dela od pričetka pandemije covida-19 (dodatna varovalna oprema, dodatni higienski ukrepi, ki podaljšujejo čas obravnave) ter drugih dejavnikov v ambulanti (število pacientov, doba obratovanja ambulante ipd.). 

Kot pravi 49-letnica, so pacientom ob odhodu zobozdravnice dejali, da jih bodo o tem, kdo jo bo nasledil, obvestili in jih povabili k podpisu izbire novega zobozdravnika. V treh letih se to ni zgodilo. "Vmes se je zgodila še korona," je pojasnila in dodala, da takrat ni silila v zdravstveni dom, saj težav ni imela. "Mislila sem si, da je solidarno, če nimam težav, da dam prostor tistim, ki so zobozdravnika bolj nujno potrebovali. Zdaj, ko imam dejansko težave in bi rada prišla na pregled, pa so mi dejali, da sploh nisem v čakalni vrsti, ker nimajo mojih podatkov. Podatke sem seveda takoj poslala in jim natančno opisala tudi trenutno težavo. Sestra me je obvestila, da sem na prvi pregled, kljub odprtemu zobu, naročena čez dober mesec in pol."

Zaradi dolge čakalne dobe je klicala še druge enote ZD Ljubljana, kjer so ji dejali, da je ne morejo sprejeti, ker ne prihaja iz iste občine. In čeprav v ZD Ljubljana pojasnjujejo, da si lahko vsak posameznik osebnega zobozdravnika izbere s seznama prostih zobozdravnikov, je v praksi drugače. Zadevo smo preverili in tudi sami poklicali zdravstveni dom, kjer so vprašali po občini, iz katere prihaja "pacient". Ko smo jih prosili za pojasnilo, pa so dejali, da imajo zaradi "velikega navala pač tak dogovor".

Elizabeta se je obrnila tudi na dežurno ambulanto, kjer je naletela na novo težavo – zasedene telefonske linije. Zaradi hudih bolečin se je tja odpravila osebno, a so jo odslovili, ker ni bila naročena. "Naročena nisem bila, ker se mi od zjutraj do konca uradnih ur za klice niso oglasili," je pojasnila. 

Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da lahko obiščeš le dežurno ambulanto v enoti, kjer obiskuješ zobozdravnika oz. kjer si imel nazadnje izbranega – tako pojasnjujejo v ZD Ljubljana. 49-letnici ni preostalo drugega, kot da se obrne na zasebnega zobozdravnika. Ni edina s tako zgodbo.

Brez osebnega zobozdravnika je četrtina Slovencev

"K nam pride velik del pacientov, ki se jim je stanje zaradi predolgih čakalnih vrst poslabšalo," pojasnjuje zobozdravnica Taja Pogorelčnik, ki je zaposlena v zasebni kliniki Lux Dental. Opozorila je na omejen dostop do zdravstvenih storitev v zdravstvenih domovih med epidemijo. "Zaradi zračenja so lahko zobozdravniki sprejemali manj bolnikov, čakalne vrste pa so se še dodatno zabasale'," pravi. Nekaj časa so na vrsto lahko prišli le tisti z nujnimi stanji. 

"Pacienti, ki jim je na primer izpadla zalivka, niso prišli na vrsto. Če se stanje močno poslabša, je treba zob izpuliti, čeprav je rešitev, če bi ukrepali pravočasno, enostavna," pripoveduje. "Zagotovo so taki primeri," se strinja tudi strokovna direktorica Stomatološke klinike Martina Drevenšek, ki je kot primer navedla endodontijo – zdravljenje zob na specialistični ravni. "Pacient bi zdravljenje potreboval v nekem razumnem obdobju, ampak se zaradi čakalnih dob lahko zgodi, da pacient tudi izgubi zob."

V Sloveniji je trenutno brez izbranega osebnega zobozdravnika 26,6 odstotka zavarovanih oseb. Kot so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je ta delež že vrsto let na ravni od 25 do 29 odstotkov. 

Zobozdravniki iz zdravstvenih domov paciente pošiljajo tudi k zasebnikom

"Ko sem delal v zdravstvenem domu, sem na material čakal tri mesece," o absurdnosti govori zobozdravnik Krištof Zevnik, sicer eden največjih kritikov obstoječega zdravstvenega sistema in ustanovitelj skupnosti zdravnikov Medikont. Delal je tako v zdravstvenem domu kot samoplačniški ambulanti, nato pa na razpisu kandidiral za podelitev koncesije in kot zasebnik odprl svojo ambulanto. V zdravstvenem domu bolnikov ni mogel pravočasno zdraviti, saj je bil odvisen od dobave materiala zdravstveni ustanovi. "Proizvajalec materiala je bil v Linzu, v Avstriji. Jaz bi v tem času peš prišel tja pa nazaj," zgroženo razlaga in pojasnjuje, da pacienta enostavno ni mogel oskrbeti. "Ni mi preostalo drugega, kot da sem rekel, naj gre k samoplačniškemu zobozdravniku."

Tudi Pogorelčnikova je dejala, da so k njim večkrat prišli pacienti, ki so jih zaradi predolge čakalne dobe v njihovo zasebno ambulanto napotili zobozdravniki iz javnih zavodov. Kot je še dodal Zevnik, v zdravstvenih domovih ni pogojev za delo, saj so tudi pravila glede naročanja zelo rigidna. "Če pa so pogoji, jih določa nek uradnik, ki sploh ne ve, kaj zobozdravnik potrebuje, pa vseeno diktira tempo tvojega dela," je prepričan. 

Storitve pri zasebnikih so plačljive in marsikomu predstavljajo velik finančni zalogaj. "Oteklino mi je zasebna zobozdravnica prerezala in mi dala antibiotik," pripoveduje 49-letna Elizabeta, ki je za storitev odštela 90 evrov. Trak z antibiotikom je treba redno menjati, vsaka menjava pa stane 40 evrov. "Menjava traku vzame manj kot minuto časa," je dejala in poudarila absurdnost cene za storitev, ki bi ji jo, če bi prišla na vrsto, krilo zdravstveno zavarovanje. Slabost zasebnih zobozdravnikov je tudi izdaja receptov. Beli recepti, ki jih izdajo zasebniki, so namreč plačljivi.

Kaj krije zdravstveno zavarovanje?

"Pri nas imamo sistem financiranja s koncesijami oz. splošnim dogovorom, kjer se za vse leto vnaprej dogovori, koliko denarja se bo namenilo za posamezno dejavnost," pojasnjuje Drevenškova. Obvezno zdravstveno zavarovanje pokriva 80 odstotkov storitev zdravljenja, 10 odstotkov protetičnih storitev in 100 odstotkov nujnih zobozdravstvenih storitev, so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

Predšolski otroci, učenci in študenti do dopolnjenega 26. leta imajo v okviru preventivnih zobozdravstvenih pregledov tudi pravico do določenih dodatnih zobozdravstvenih storitev, kot npr. čiščenja zobnih oblog, zalivanja fisur in fluorizacije (nanos zaščitnega laka). 

Cene belih zalivk se gibljejo od 50 do 100 evrov

Belo zalivko ZZZS brezplačno zagotavlja le otrokom, mlajšim od 15 let, ter nosečnicam in doječim materam, odraslim pa le v vidnem sektorju (do štirice), ne pa tudi v stranskem sektorju. Cene za bele zalivke zobozdravniki določajo sami. V Zdravstvenem domu Ljubljana cena bele zalivke stane od 20 (na eni ploskvi) do 40 evrov (tri ali več ploskev), sicer pa se cene na trgu gibljejo med 50 in 100 evri. Na ZZZS pojasnjujejo, da je v postopku sprejetja nacionalni načrt postopnega opuščanja uporabe amalgama v zobozdravstvu. "V skladu z načrtom se bo pravica pacientov do bele zalivke povečevala do leta 2030," sporočajo.

ZZZS praviloma enkrat letno posodablja Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. V zadnjih letih je bilo tudi na tem področju uvedenih več širitev te pravice, npr. tudi na implantate za redke, težke bolezni, zamenjevanje amalgamskih zalivk z belimi zalivkami za otroke in nosečnice, pravijo na ZZZS. 

"Na odstranitev modrostnih zob bom čakala 21 mesecev"

25-letna Kaja se je k zobnemu kirurgu prek napotnice naročila v začetku avgusta 2020. "Kmalu sem dobila sporočilo, da lahko pridem 31. avgusta, kar je manj kot mesec dni. Šele nato sem opazila letnico. Naročili so me za leto 2021," je dejala. Čeprav je mislila, da ji bodo konec letošnjega avgusta modrostna zoba že izpulili, se je motila, šlo je namreč le za pregled. "Več kot leto dni sem čakala, zato da je kirurg pogledal sliko, ošvrknil moji osmici in mi dodelil datum za puljenje: marca in maja 2022."

"Pred dvema letoma so mi morali zaradi bolečin izpuliti prvo osmico. Čakal sem devet mesecev, v tem času pa mi je zob začel hudo razpadati. Šlo je do te mere, da mi je mogel kirurg po čeljusti praskati za fragmenti zoba in korenin," pravi Jaka, 23-letni Ljubljančan. Ko so ga leto kasneje naročili na puljenje druge osmice, se je zaradi dolge čakalne dobe odločil, da bo šel raje samoplačniško, torej k zasebnemu zobozdravniku. "Tam sem bil na vrsti že naslednji dan, zob pa mi je zdravnica izpulila za 80 evrov," je dejal in dodal, da je bila to vseeno boljša izbira, kot da bi moral znova čakati devet mesecev. 

"Za določene storitve so čakalne dobe zagotovo nesprejemljive in načeloma bi pacient moral na katerem koli področju do storitve priti takrat, ko jo potrebuje," trdi strokovna direktorica Stomatološke klinike. A zakaj se soočamo s tako dolgimi čakalnimi vrstami? Ali imamo v Sloveniji sploh dovolj zobozdravnikov?

"Ogromen delež zobozdravnikov je zasebnikov"

Glede na podatke Zdravniške zbornice Slovenije je bilo 1. avgusta letos v Sloveniji registriranih 1645 aktivnih zobozdravnikov. Od tega jih je v javno zdravstveno mrežo vključenih 1320, od tega jih 37 dela v bolnišnicah, 656 v zdravstvenih domovih, 627 pa je zasebnikov s koncesijo. 325 jih dela v podjetjih oziroma so zasebniki brez koncesije.

"To je ogromen delež," na število zasebnikov brez koncesije pravi strokovna direktorica Stomatološke klinike. "Glede na to, da vsi delajo in kot je videti, preživijo, se ljudje očitno odločajo za obisk zasebnikov," je pojasnila in navedla podatke nedavno objavljenega doktorata, ki kaže, da so uporabniki zdravstvenih storitev zasebnike brez koncesije ocenili kot najbolj kakovostne. Kot kaže raziskava, ljudem pri odločitvi, ali so s storitvijo zadovoljni, veliko pomenijo oprema, prijaznost in cena. 

Število zobozdravnikov v Sloveniji sicer narašča. Po uradnih podatkih NIJZ je bilo leta 2018 v slovenskem zdravstvu zaposlenih 1.492 zobozdravnikov (fizičnih oseb), kar je 20 odstotkov več kot pred desetimi leti. Leta 2018 je bilo v Sloveniji med zobozdravniki 55 odstotkov zasebnikov (s koncesijo ali brez nje). Od 1.492 zaposlenih zobozdravnikov je bilo 758 zasebnikov v osnovnem zdravstvu, 63 pa v specialističnih ambulantah.

Kot pojasnjuje zobozdravnica Taja Pogorelčnik, je dobiti novo koncesijo praktično nemogoče, kar pa je problematično, saj je koncesij premalo. "Glede na to, kako dolgo pacienti čakajo, jih ni dovolj," meni. 

Zobozdravniki, zaposleni v javnih zavodih, lahko po dogovoru z zavodom zunaj časa, namenjenega bolnikom na koncesijo, sprejemajo tudi samoplačnike. Zgodi se tudi, da zobozdravnik pacientu reče, naj pride "popoldne". Zavarovalnica poleg obsega storitev določa tudi ordinacijski čas, razlaga strokovna direktorica Stomatološke klinike. Zobozdravniki v "koncesijskem" ordinacijskem času ne smejo sprejemati samoplačnikov. "Kar je po eni strani logično, saj bi se to lahko izrodilo in zobozdravnik v tem času ne bi delal za zavarovance."

Zasebno zobozdravstvo je donosna dejavnost

Dobički zobozdravniških podjetij, tako popolnih zasebnikov kot tudi tistih s koncesijo, niso zanemarljivi. Naredili smo pregled desetih podjetij z največjimi prihodki od prodaje in preverili njihove čiste dobičke poslovnega leta 2020, ki se gibljejo od 96.000 do 810.000 evrov. Povprečje njihovega čistega dobička letno znaša 284.917 evrov. Pet od desetih podjetij s seznama je popolnih zasebnikov, pet jih dela tudi na koncesijo. Od ZZZS so v letu 2020 prejeli od 72.400 pa vse do 787.200 evrov.

Ker je leto 2020 zaznamovala epidemija, smo preverili tudi podatke za leto 2019. Pri nekaterih so bili tako prihodki od prodaje kot tudi čisti dobički še višji. Glede na letno poročilo je imelo podjetje Zobozdravstvo Diamant več kot milijon evrov čistega dobička.

Podatki za leto 2020 kažejo, da je imelo podjetje Dentalni center Tatalovič iz Krškega več kot dva milijona prihodkov in 317 evrov čistega dobička. V primerjavi s prejšnjimi leti njihovi prihodki naraščajo. Lastnik in direktor podjetja Peter Tatalovič razlog vidi v tem, da ljudje čedalje bolj prepoznavajo kakovost njihovih storitev. Tudi sicer opaža, da se vse več ljudi odloča za samoplačniške storitve. "Naša klinika je od zdravstvenega doma oddaljena približno kilometer. Ko tam pacientom rečejo, da je čakalna doba dolga tri leta, se s povpraševanjem ustavijo še pri nas."

Podjetje se v zadnjih letih tudi kadrovsko širi, saj so vsako leto zaposlili dva do tri nove sodelavce. "Mogoče se nekaterim pacientom zdimo dragi, za nekatere pa smo zelo ugodni." V zadnjih desetih letih, vse do pred pol leta, cen sicer niso spreminjali. "Ker so se za več kot 10 odstotkov podražili vsi materiali, smo bili tudi mi prisiljeni dvignili cene za 10 odstotkov. To je razlika v nabavi materiala, ne v naši marži." Marsikomu se cene zobozdravstvenih storitev zdijo previsoke, saj zasebniki računajo več, kot za storitev nameni na primer ZZZS. Tatalovič pa je opozoril, da pacienti večkrat ne vidijo stroškov, ki jih imajo zobozdravstvena podjetja. "En skener, ki ga mi uporabljamo, stane 55 tisoč evrov. Zdravstveni domovi nimajo naprav, ki bi skenirale zobovje," je razložil. 

Zobozdravstvo Diamant je imelo v letu 2020 več kot dva milijona evrov prihodkov, od tega 811.777 evrov dobička, kar je daleč največ v primerjavi z ostalimi podjetji. Kot pojasnjuje direktor Jure Robič, razlog za visoke prihodke ni v visokih cenah, pač pa v številu opravljenih storitev, številu specialistov in številu pacientov, teh imajo več kot 14.000. Trenutno imajo zaposlenih 15 strokovnjakov, sodelujejo pa tudi s pogodbenimi delavci. Pojasnil je, da so cene ponekod res visoke, a da je trg vendarle prost in da si vsak zobozdravnik lahko postavi takšne cene, kot želi oziroma takšne, kot jih je pacient pripravljen plačati. Sami so sicer ubrali srednjo pot, kot pravijo, so cene določili tako, da niso med najdražjimi, pa tudi med najcenejšimi ne. 

"Trg je prost, verjetno je kaj tudi dražje, kaj pa cenejše. A pacienti se odločajo za strokovnjaka, ki mu zaupajo. Tja bodo tudi šli in pripravljeni bodo plačati ceno, ki jo bo postavil strokovnjak," pa pravi Miha Bobič iz Zobozdravstvenega centra Babit, kjer so imeli leta 2020 več kot milijon in pol evrov prihodkov in 148.000 evrov dobička. Tudi pri njih je opaziti trend rasti prihodkov v zadnjih letih, razlog za to pa je, kot pravijo, vlaganje v opremo in znanje, ki prinašata nove paciente. "Kar dobimo od dobička, vložimo naprej," je dejal Bobič in izpostavil razliko med zdravstvenimi domovi in zasebnimi ambulantami, ki si lahko novo opremo kupijo, kadar želijo in niso odvisni od javnih sredstev. 

Zakaj je stanje v Sloveniji takšno, kot je? "Zobozdravnikov je dovolj, primanjkuje denarja"

"Zobozdravstvo je edina zdravstvena dejavnost v Sloveniji kjer, v tem primeru zobozdravnikov, ne primanjkuje," pravi Igor Dovnik, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. "Težava v naši lepi državi je ta, da ZZZS za zobozdravstvo in oskrbo zob državljanov Slovenije namenja, že veliko let, premalo denarja," je izpostavil. Kot pojasnjuje so zadeve neurejene do te mere, da številni zobozdravniki zapuščajo "državno" zdravstvo, kjer pacientom ne morejo nuditi tega, kar znajo in zmorejo. 

Da so zobozdravniki v zdravstvenih domovih nezadovoljni, trdi tudi Zevnik: "Ker dela ne morejo opravljati tako, kot mislijo, da ga lahko". Dodal je, da ne odhajajo le v zasebno prakso, pač pa tudi v tujino. "Posledica tega, da odhajajo, pa so še daljše čakalne dobe. To je začaran krog, iz katerega Slovenci ne moremo pobegniti," je še pripomnil. Podobno pravi Drevenškova, ki kot glavni vzrok za dolge čakalne dobe navaja razkorak med potrebami in pravicami OZZ in programi, ki jih financira ZZZS ter število specialistov.

Število programov za zobozdravstvo je omejeno, sicer priznavajo tudi na ZZZS. "Zavarovalnica podeli le določeno število programov z določeno košarico storitev in ko se ta porabi za izvajanje storitev v enem letu, ostali pacienti ostanejo brez storitev oz. so v čakalni vrsti ali pa storitev opravijo pri zasebniku". Na letni ravni mora ambulanta za zobozdravstvo odraslih (na primarni ravni) imeti določeno število opredeljenih zavarovanih oseb ter opraviti 47.989 točk, za kar na letni ravni prejme 132.433 evrov. 

Leta 2019 so ambulante za zobozdravstvo odraslih (zdravljenje in protetika) izvedle skoraj milijon in pol obravnav (1.487.837). Skupaj so ambulante letni načrt presegle za 2,11 odstotka, ZZZS pa je bil pripravljen plačati 5-odstotno preseganje. "Ta podatek dokazuje, da bi lahko te ambulante opravile več storitev v breme ZZZS," pravijo na zavodu. 

Kljub naštetemu na ZZZS pravijo, da bi bilo treba glede na obstoječo košarico pravic dostopnost do zobozdravnikov med drugim izboljšati tudi z vključevanjem novih ambulant v javno mrežo. Premike na tem področju sicer že delajo. V primerjavi z letom 2016 ZZZS letos plačuje dodatnih 44 zobozdravnikov iz ur oz. 44 dodatnih zobozdravstvenih ambulant. "Za celotno zobozdravstveno dejavnost smo tako v predkoronskem letu (2019) namenili 24,3 milijona evrov več kot leta 2016," so zatrdili. 

Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo? 

"V Sloveniji nimamo javnega' (zobo)zdravstva. V Sloveniji imamo državno' (zobo)zdravstvo, kjer država določi, kje se bodo bolniki lahko zdravili. Največji problem pa je, da v teh ustanovah ne morejo priti na vrsto, torej nimamo javnega zdravstva, kot ga pričakujemo državljani, ki plačujemo prispevke za zdravstveno zavarovanje. Vsak, ki mesečno plača prispevek, ga plača s tem namenom, da bo v primeru bolezni tudi dobil oskrbo, da bo ta zanj dostopna in pravočasna, ne pa da bo na storitev čakal tudi po več let," je odločen Zevnik. 

Poudaril je, da trenutni sistem "javnega" zdravstva ni narejen po meri bolnika in da bolnike dela drugorazredne. "Čeprav vsi plačujemo prispevek, so nekateri izključeni. Kdor zobozdravnika obišče samoplačniško, nikoli ne bo dobil povrnjenih stroškov," je dejal. Meni, da je to najhujša oblika privatizacije, saj so ljudje, ker zdravstveni domovi in koncesionarji niso dostopni, prisiljeni razmišljati o zasebnem zobozdravniku. "Če te boli, zobozdravstveno težavo pač moraš urediti," je pripomnil.

Izpostavil je tudi absurdnost sistema, ki povračilo stroškov omogoča za obisk zobozdravnika v tujini. V Sloveniji imamo namreč urejen sistem za refundacijo stroškov za zdravstvene storitve v tujini. "Če greste k zobozdravniku na Hrvaško ali v Italijo, vam bo zavarovalnica te stroške povrnila. Edina diskriminacija, ki se dogaja za bolnike, se dogaja v Sloveniji," je dejal. 

"Za zdravljenje v tujini se sicer odloči malo ljudi, če bi bilo to omogočeno v Sloveniji, bi pa bilo to v precej večjem obsegu in bi morali za to zagotoviti več sredstev," pojasnjuje Drevenškova.

"Rešitev je zelo preprosta, znana je v ostalih evropskih državah"

"Rešitev je zelo preprosta, znana je v ostalih evropskih državah," pravi Zevnik. Po njegovem mnenju bi moral imeti bolnik možnost, da izbere katerega koli zobozdravnika, bodisi v zdravstvenem domu bodisi zasebnika in pri obeh tudi dobiti povrnjene stroške. Kot primer je navedel Avstrijo, Nemčijo in Švico, kjer pacient za storitev plača, potem pa mu zavarovalnica povrne stroške. "Na računu se točno vidi, katere storitve bo krila zavarovalnica, stroški pa so povrnjeni v treh dneh." 

Na Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) so že v letu 2018 pripravili štiri točke, ki so "osnova za dobro delovanje zdravstva" in jih posredovali vsaj štirim ministrom, direktorju ZZZS in več politikom. "Če bo denar prišel v sistem, kjer deluje "državno" zdravstvo z nanj prisesanimi priveski (posvečeni dobavitelji, svetovalci, IT-strokovnjaki ...), ne bo porabljen, kot bi lahko bil. Že z denarjem, ki ga državljani in država sedaj zberemo za zdravstvo, bi pacienti lahko dobili več in bi lahko manj čakali," je prepričan Dovnik. 

Drevenškova predlogu nikakor ne nasprotuje, vidi pa nekaj omejitev. Prepričana je, da bi bila v tem primeru košarica pravic manjša, saj je količina sredstev, ki jih država namenja zobozdravstvu, omejena. "Razen če bi seveda povečali sredstva," je dodala in pojasnila, da bi bilo treba preurediti košarico pravic ter plačilo oziroma vrednotenje storitev. "Kakšne so dejanske možnosti za uresničitev? Ne vem, trenutno noben ne dela v tej smeri. Stvari je nemogoče spremeniti čez noč, tudi zato, ker ne vemo, koliko sredstev bi bilo za to potrebnih. Menim, da bi se dalo zadeve, če ne bi bilo komplikacij, premakniti v treh letih."

Glede predloga so bolj zadržani na ZZZS, kjer menijo, da bi bilo za paciente bolje, če se v javnem zdravstvu zagotovi javno financiranje večjega obsega programov (ambulant) v javnih zavodih in pri koncesionarjih. Omenjen predlog bi po njihovem mnenju kvečjemu prinesel nova tveganja. "Zlasti tveganje, da bi se za paciente uvedla (delna) povračila stroškov (na podlagi samoplačniških cen izvajalcev), pri čemer ni nobenih zagotovil, da bi bile zdravstvene storitve pacientom še vedno v celoti plačane iz zdravstvenega zavarovanja (brez doplačil)," pravijo. 

Na SZZZZS so med štirimi točkami "osnov za dobro delovanje zdravstva" zapisali tudi, da je nujna konkurenca ponudnikov zdravstvenih zavarovanj. Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da je to že dolgo tema in da je bilo podanih že več pobud za spremembo. "Slovenski zdravstveni sistem se v pretežni meri financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega edini ponudnik je ZZZS. Pri tem je treba upoštevati, da je slovenski zavarovalniški trg sorazmerno majhen. Nekatere majhne države so sistem z enim plačnikom znova vpeljale po slabih izkušnjah s sistemom z več plačniki," so dejali in kot primer navedli Estonijo. 

"Nepremišljeno uvajanje bi lahko zelo spremenilo dostopnost do nekaterih storitev, predvsem pa ponudbo nezanimivih' storitev," so prepričani na ministrstvu, nov sistem bi po njihovem mnenju zahteval široko analizo in poglobljeno razpravo.