Cepivo ne povzroča neplodnosti. 'Za to ni popolnoma nobene osnove'

Teorija zarote o sterilizaciji s cepljenjem

"Cepivo proti covidu-19 povzroča sterilnost." To je ena izmed odmevnejših in zelo pogostih teorij zarot, ki so se pojavile ob napovedi prihoda cepiva proti covidu-19. V slovenski javnosti je preplah sprožil priznani porodničar in ginekolog, dr. Stanko Pušenjak, a se je za svojo izjavo že naslednji dan opravičil, češ da "je v zadnjih 24 urah postalo kristalno jasno, da zaradi cepljenja skoraj zanesljivo ne bo neplodnosti".

"Ta trditev se je razširila zaradi napačnega razumevanja izraza sterilizacijska imunost, ki pomeni, da protitelesa onesposobijo virus – ga praktično sterilizirajo. To pa nima nobene povezave z neplodnostjo," razlaga vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, dr. Roman Jerala. "Za to ni popolnoma nobene osnove," dodaja.

Na vprašanja Dejstev se je odzval tudi Pušenjak. Pravi, da se strinja z uradnimi priporočili o cepljenju proti SARS-CoV-2, ki jih je izdal oddelek perinatologije ginekološke klinike Kliničnega centra Ljubljana. Ta med drugim navaja, da je po do sedaj znanih podatkih zelo malo verjetno, da bi cepljenje predstavljalo tveganje za nosečnice in plod, ter da trenutno ni podatkov, da bi cepivo pri ženskah povzročalo sterilnost. "Domnevam pa, da bodo priporočila obnovljena in morda tudi prilagojena, ko v uporabo pridejo še vektorska DNA in druga cepiva," dodaja.

V sodobnem času imajo na deljenje informacij zelo velik vpliv družbena omrežja, na katerih pa lahko objavljajo vsi. "Teorije zarote se lahko pojavijo načrtno, za pridobivanje ogledov in priljubljenosti na družbenih omrežjih. S tem nastaja velika zmeda, ki pri ljudeh vzbuja nezaupanje. Pogosto pa so teorije zarote tudi zanimivejše kot preprosta znanstvena dognanja in s tem dajejo posamezniku občutek, da je del nečesa večjega, skrivnostnega," meni predstojnik ljubljanske porodnišnice Gorazd Kavšek. 

Z njim se strinja tudi infektolog Splošne bolnišnice Celje Miha Simoniti, ki dodaja, da so takšne teorije zarote na prvi pogled sicer smešne in neumne, hkrati pa so tudi zelo nevarne zaradi svoje privlačnosti, razširjenosti in vpliva na ljudi. "To velja še toliko bolj, če podporo izreče znana oseba, še večja katastrofa pa se zgodi, če vede ali nevede takšno podporo izreče na prvi pogled strokovna oseba, saj beseda takšne osebe nosi skoraj največjo težo, pa če izreče še takšne neumnosti." Meni pa, da velika večina ljudi vseeno zaupa znanosti.

Če bi cepivo povzročalo neplodnost, bi jo tudi okužba z novim koronavirusom

Pojavile so se govorice, da naj bi cepivo proti covidu-19 poleg koronavirusa napadalo tudi človeški protein posteljice sincitin-1. Ta domneva je nastala, ker naj bi si bila sincitin-1 in protein koronavirusne bodice S strukturno podobna, zaradi te podobnosti pa naj bi cepljenje povzročalo poškodbe posteljice in posledično tudi splav. Vendar pa to ni res že zaradi tega, ker proti lastnim proteinom ne tvorimo protiteles.

Sincitin-1 je protein, ki je nujen za normalen razvoj posteljice. Ta človeški protein in protein koronavirusne bodice S si sicer delita enako, a zelo kratko zaporedje aminokislin. "Na podlagi tega so nekateri sklepali, da bi lahko prišlo do navzkrižnega imunskega odziva pri cepljenju," razloži Simoniti. Predvidevali so namreč, da bi človeško telo poleg proteina bodice S napadlo tudi lasten protein sincitin-1 in s tem povzročilo spontani splav ter posledično neplodnost. A razlogov, zakaj to ne drži, je več, pove Simoniti.

Oba proteina namreč sestavlja zaporedje več sto aminokislin, pri proteinu bodice S pa celo več kot tisoč. Dve različni dovolj dolgi zaporedji pa bosta imeli vedno nekaj podobnosti. "Naključne podobnosti krajših zaporedij so zelo pogoste med proteini nasploh. Za skoraj vsak človeški protein lahko najdemo podobno situacijo z enakim krajšim zaporedjem aminokislin, pa to ne sproža avtoimunosti. To velja tudi za sincitin-1 in protein bodice S."

Podobnost v zapisu je torej tako minimalna, da do nastajanja navzkrižno reaktivnih protiteles ne more priti. "To je podobno, kot če imata dve osebi bančna računa, ki oba vsebujeta številki tri in pet. Z računom ene osebe ni moč dobiti denarja druge osebe, pa čeprav oba vsebujeta isti številki," pojasni Kavšek.

"Če bi do nastanka takšnih protiteles prišlo, bi se to zgodilo tudi pri okužbi z virusom SARS-CoV-2. Zmanjšano plodnost populacije bi po okužbi zaznale že vse svetovne statistike," doda dr. Mojca Lunder s Fakultete za farmacijo. Po cepljenju se namreč vzpostavi imunski odziv proti proteinu bodice S, kar se zgodi tudi po okužbi z novim koronavirusom. "Če bi bila možnost navzkrižne avtoimunosti realna, bi tudi okužba z novim koronavirusom povzročala splave pri ženskah, saj pri okužbi nastajajo enaka protitelesa kot po cepljenju. Vendar tega pojava ni," se strinja tudi Kavšek.

Po prejetju cepiva so nekatere ženske že zanosile

Informacije o vplivu mRNA-cepiv proti covidu-19 na nosečnost temeljijo predvsem na podatkih iz raziskav, ki so jih opravili na živalih. Tam niso zaznali nobenih škodljivih učinkov cepljenja. "Spremljali so vpliv na razmnoževanje, razvoj ploda v maternici in poporodni razvoj," našteje Kavšek. Nekatere podatke pa so znanstveniki nekatere podatke odkrili med izvajanjem kliničnih preiskav. "Med testiranjem cepiva podjetja Pfizer je namreč 23 žensk naključno zanosilo, 12 v študijski in 11 v kontrolni skupini. Razlik ni bilo," pojasni.

Podobne podatke so znanstveniki zabeležili tudi ob testiranju cepiva Moderna, med katerim je zanosilo 13 žensk; šest v študijski skupini in sedem v kontrolni. Podobno razlaga tudi Lunderjeva: "Med kliničnimi testiranji cepiva je določeno število prostovoljk po cepljenju zanosilo; verjetno nenačrtovano. Med testno in kontrolno skupino pri tem ni bilo razlik."

Glede na mehanizem delovanja mRNA-cepiv in podatkov o varnosti in učinkovitosti tako pričakujejo, da bosta varnost in učinkovitost pri nosečnicah enaki kot pri nenosečih ženskah. Glede na način delovanja mRNA-cepiv in njihovo sestavo pa tudi ni pričakovati negativnih učinkov na plod po cepljenju nosečnic. "Ker cepivo ne vsebuje živega virusa, ne pričakujemo povečanega tveganja za splave, mrtvorojenost ali prirojene nepravilnosti. Prav tako tega ni zaznati po okužbi z novim koronavirusom v nosečnosti," pojasni Kavšek.

Glede na mehanizem delovanja cepiv ni bojazni, da bi katero izmed cepiv proti covidu-19 škodljivo vplivalo na nosečnico ali plod – mRNA-cepivi Pfizerja in BioNTecha ter Moderne namreč ne vsebujeta virusa, temveč le navodilo za izdelavo proteina, ki se nahaja na ovojnici koronavirusa. Prav tako pa tudi vektorska cepiva, kot sta cepivi AstraZeneca ter Sputnik V, ne vsebujejo živih virusov in zato ne predstavljajo tveganja za okužbo nosečnice ali ploda. "Vendar pa zaradi pomanjkanja podatkov tega ne moremo trditi z enako stopnjo zanesljivosti kot za splošno populacijo," poudari Simoniti.

"Cepiva in zdravila izjemno redko testirajo na nosečnicah"

Izključitev nosečnic iz kliničnih raziskav ni netipičen pojav. V zgodovini se je pogosto dogajalo tudi to, da so bile iz raziskav izvzete kar vse ženske. Klinična docentka za pediatrijo v Stanfordu, dr. Heather Byers, pojasni, da je bilo to zato, ker so imeli ženske za medicinsko preveč zapletene, to pa bi lahko otežilo potek raziskave. "Zgodovinsko gledano so bile ženske na splošno izključene iz kliničnih preizkušanj, saj naj bi bili moški bolj homogena skupina brez hormonskih ciklov in drugih spremenljivk, povezanih s spolom, ki bi lahko vplivale na preučevane zdravstvene razmere," je dejala v intervjuju za Stanford's Scope.

Ženske so kasneje postopoma vse pogosteje vključevali v klinične raziskave, a izključevanje nosečnic je ostalo. "Nosečnice v vseh raziskovalnih študijah še vedno veljajo za ranljivo skupino, zato morajo raziskovalci sprejeti dodatne ukrepe, s katerimi ob njihovi vključitvi zagotovijo minimalno tveganje," je razložila.

Tako tudi raziskave, v katerih bi bile posebej za preizkušanje cepiv proti covidu-19 vključene nosečnice, niso bile opravljene. Gre namreč za rutinsko prakso, da nosečnic, doječih mater in mlajših otrok ne vključujejo v tovrstne raziskave. "To je rutinsko, saj cepiva in zdravila izjemno redko preizkušajo na nosečnicah," pojasnjuje Simoniti in dodaja, to še ne pomeni, da cepivo zanje ni varno: "To pomeni le, da nosečnice niso bile vključene v študijo." Šele v tretji fazi kliničnih raziskav, ko v preizkušanje cepiv vključijo večje število ljudi, dokončno ocenijo varnost in učinkovitost cepiva in zdravila. "Ravno zato se nosečnic v tej fazi rutinsko ne vključuje," pove.

Bi se morale noseče zdravstvene delavke cepiti?

Trenutno so sicer na prioritetnem seznamu prejemnikov cepiva starejši in zdravstveni delavci. Kako naj torej ravnajo zdravstvene delavke, ki so noseče? Stroka poudarja, da je odločitev za cepljenje zagotovo v rokah posameznika. A kljub pomanjkanju informacij na področju cepiva proti covidu-19 pri nosečnicah cepljenje ni že vnaprej odsvetovano. Treba je namreč pretehtati koristi in morebitna tveganja.

Po trenutnih podatkih je tveganje za zaplete pri okužbi z novim koronavirusom v nosečnosti večje kot pri enako starih nenosečih ženskah, čeprav je absolutno tveganje za zaplete še vedno majhno. "Nosečnice imajo lahko večkrat hujši potek bolezni, večkrat so potrebni sprejem v enoto intenzivne terapije, intubacija in mehanska ventilacija, okužba pa večkrat vodi v smrt kot pri enako starih nenosečih ženskah. Okužba v nosečnosti predstavlja tudi povečano tveganje za prezgodnji porod in carski rez," razloži Kavšek.

Dejavniki za hujši potek bolezni pri nosečnici so starost nad 35 let, indeks telesne mase nad 30, povišan krvni tlak pred nosečnostjo, prednosečnostna sladkorna bolezen, astma in druge pridružene internistične bolezni. Možen je tudi prenos okužbe na novorojenčka prek posteljice. Znani so namreč primeri, ko so otroku po porodu diagnosticirali okužbo z novim koronavirusom, pri čemer pa pogosto niso bili prepričani, ali se je otrok okužil pred porodom, med njim ali po njem.

Prav tako je smiselno pretehtati tveganja in koristi pri nosečnicah, ki so zaradi svojega dela bolj izpostavljene tveganju za okužbo. Na izpostavljenih deloviščih je namreč tveganje za okužbo večje. "Če je nosečnica med nosečnostjo bolj izpostavljena okužbi ali ima dejavnike tveganja za težji potek okužbe, kot so kronične srčno-žilne bolezni, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen in drugi, bi sam svetoval, da se nosečnica cepi čim prej in ne čaka na konec nosečnosti, še posebej če je na začetku nosečnosti," svetuje Simoniti in dodaja, da se tudi za ostale cepljenje ne odsvetuje. "Na koncu pa nosečnica vedno sama odloči, ali bo cepljena ali ne."

"Na Kliničnem oddelku za perinatologijo smo obravnavali že več kot 500 nosečnic, okuženih z novim koronavirusom, pri več kot 100 smo porod vodili v stanju akutne okužbe, še enkrat toliko jih je rodilo po preboleli okužbi," pove Kavšek. Dodaja, da zapleti sicer niso zelo pogosti, vendar so pogostejši kot pri enako stari nenoseči populaciji. "Vsak zaplet, še posebej če je preprečljiv, je nepotreben," poudari. Včasih so ti zapleti namreč tako resni, da lahko vodijo tudi v smrt nosečnice ali njenega ploda ali pa v hudo obolevnost novorojenčka. Tako je lani na božični večer v ljubljanski porodnišnici umrla prva nosečnica, ki se je z novim koronavirusom okužila v zadnjem trimesečju.

Devet obveznih cepljenj, za nosečnice priporočeno cepljenje proti gripi in oslovskemu kašlju

Podobno Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju in sezonski gripi. "Oslovski kašelj je resna bolezen, ki lahko ogrozi zdravje novorojenčka, cepivo pa otroka ščiti v prvih treh mesecih, ko sam še ne more biti cepljen. Tudi gripa je lahko v nosečnosti huda bolezen, saj je imunski sistem v nosečnosti oslabljen, zato lahko pride do zapletov in posledično sprejema v bolnišnico," razloži babica Neža Rode. Ti dve cepivi glede na rezultate študij veljata za varni. "Seveda pa ni nobeno cepljenje v nosečnosti obvezno," doda.

To poudarja tudi Lunderjeva. "Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju je priporočljivo zaradi upada precepljenosti v splošni populaciji in zaradi vedno pogostejših izbruhov te bolezni," pove. Cepivo ščiti tudi otroka v prvih mesecih, ko še nima lastne zaščite, ki jo dobimo s cepljenjem, poleg tega pa cepljenje zaščiti tudi nosečnico, ki bi po rojstvu bolezen lahko prenesla na svojega otroka. "Cepivo je varno tako za nosečnico kot za plod, saj gre za mrtvo cepivo, ki ne more povzročiti oslovskega kašlja in ne predstavlja ovire za dojenje," doda.

Tudi cepljenje nosečnic proti gripi so ovrednotili v kliničnih raziskavah. Cepljenje proti sezonski gripi je tako varno v vseh obdobjih nosečnosti. Ta okužba sicer običajno poteka blago, vendar pa lahko prizadene pljuča nosečnic. "To vodi v težave z dihanjem, nosečnice lahko potrebujejo umetno ventilacijo, zaradi okužbe pa lahko pride celo do smrti nosečnice ali ploda. Od leta 2012 je tako cepljenje proti sezonski gripi v Sloveniji za nosečnice brezplačno," pove Kavšek. Tako kot cepljenje proti oslovskemu kašlju tudi to cepljenje zaščiti tako nosečnico kot novorojenčka v času, ko še ne more biti cepljen.

Po Zakonu o nalezljivih boleznih pa imamo pri nas tudi določeno obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim: hemofilusu influence B, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Ob epidemiji pa lahko ministrstvo za zdravje po predlogu NIJZ določi še nekatera druga obvezna cepljenja proti nalezljivim boleznim, kot so steklina, rumena mrzlica, gripa, tuberkuloza in še nekatere druge.

"Ob samem rojstvu otroka sicer še ne cepimo, saj je prve tri mesece zaščiten z materinimi protitelesi," pojasni Simoniti. Po teh treh mesecih pa se prične obvezno cepljenje po seznamu. Med boleznimi na seznamu ni obveznega cepljenja proti pnevmokoku, klopnemu meningoencefalitisu in HPV za deklice v šestem razredu.

Številne bolezni smo zaradi uporabe cepiv že izkoreninili, nekatere pa se še trudimo izkoreniniti. "Bolezni, proti katerim se cepimo, imajo podobne značilnosti: otroke in tudi odrasle zelo ogrožajo, večina jih je zelo nalezljivih, cepivo pa je varno in učinkovito," pojasni Simoniti, ki pravi, da si želi, da bi obvezna postala še kakšna druga cepljenja. "Cepljenje je namreč najučinkovitejše orožje v boju proti sicer zelo nevarnim boleznim, cepiva pa so po drugi strani izjemno varna".