Dirka za cepivo, privilegiranost najbogatejših in 'prvak' v cepljenju Izrael

Dirka za cepivo se je začela že ob začetku pandemije, ko je postalo jasno, s čim imamo opravka – s SARS-CoV-2 oziroma novim koronavirusom. Preden pa je cepivo postalo realnost, so mnoge države (in povezave) že naročale ogromne količine odmerkov pri proizvajalcih, ki jim je kazalo najbolje, samo Evropska unija si je rezervirala 2,3 milijarde odmerkov.

Slovenija je kot del EU upravičena do cepiv, ki jih je naročila Evropska komisija, in sicer do 1.798.290 odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha, 470.000 odmerkov cepiva Moderne in 1.397.336 odmerkov cepiva AstraZenece/Oxforda, ki so ga odobrili nazadnje. Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bo prva pošiljka tega cepiva v Slovenijo prišla konec tega tedna ali na začetku prihodnjega, in sicer 15.000 odmerkov.

Pfizerjeva pošiljka ta teden je namenjena predvsem za drugi odmerek cepljenja, prihodnji teden pa bodo nadaljevali cepljenje starejše populacije, in sicer starejših od 70 let. Kljub težavam, ki se pojavljajo z dobavo cepiv (o tem v nadaljevanju), na NIJZ odgovarjajo, da pri cepljenju sledijo Nacionalni strategiji cepljenja proti covidu-19, ki se za zdaj ne spreminja. 

Cepivi, ki ju še čakamo

Nemško podjetje CureVac, ki razvija cepivo z imenom CVnCoV, je medtem decembra začelo tretjo fazo kliničnih študij, v katero so vključili 36.500 prostovoljcev. Mesec prej so sporočili, da bo mogoče cepivo hraniti v hladilniku pri petih stopinjah Celzija, kar je v primerjavi z drugimi nam poznanimi mRNA-cepivi (Pfizer/BioNTech in Moderna) veliko priročnejše. Osmega januarja so v podjetju naznanili, da se bodo povezali s farmacevtskim gigantom Bayerjem, ki jim bo pomagal pri razvoju in proizvodnji cepiva. Podatkov o učinkovitosti tega cepiva še ni na voljo.

Drugo cepivo, ki ga še čakamo, je cepivo farmacevtskega podjetja Janssen (to deluje pod okriljem vsem bolj znane multinacionalke Johnson & Johnson). Pred desetletjem so raziskovalci v bostonskem medicinskem centru Beth Israel Deaconess razvili metodo za izdelovanje cepiv iz adenovirusa, znanega kot Ad26. Za razvoj cepiva proti covidu-19 so prejeli 456 milijonov dolarjev (približno 377 milijonov evrov) od ameriške vlade.

Že septembra so začeli tretjo fazo kliničnih študij, ki pa so jo oktobra morali ustaviti zaradi bolezni pri prostovoljcu. Študijo so nadaljevali enajst dni pozneje, v njo pa je bilo skupno vključenih 45.000 ljudi. 

29. januarja so sporočili, da je bilo cepivo 72-odstotno učinkovito v Združenih državah Amerike, 66-odstotno učinkovito v Latinski Ameriki in le 57-odstotno v Južni Afriki, kar pripisujejo novemu sevu novega koronavirusa (B.1.351), ki tam povzroča težave. 

Pri preprečevanju razvoja hujše oblike bolezni je v vseh državah, kjer so potekale študije, cepivo imelo 85-odstotno učinkovitost. Poleg Evropske unije, ki si je zagotovila 400 milijonov odmerkov, je v okviru pobude COVAX zakupljenih še 500 milijonov odmerkov, Američani pa so jih zakupili 100 milijonov. 

Johnson & Johnson je naznanil, da so vzpostavili še eno, ločeno tretjo fazo kliničnih študij, v kateri merijo, kako učinkovita sta dva odmerka, ne le eden, kar je predviden odmerek. 

Zaostritev med EU in AstraZeneco

27. avgusta lani je Evropska komisija dosegla prvi dogovor za nakup cepiva v imenu držav članic, in sicer z AstraZeneco. Pogodba dovoljuje nakup cepiva vsem državam članicam, pa tudi donacijo revnejšim državam oziroma preusmeritev cepiva drugi državi znotraj EU. 

S prvotno pogodbo so se dogovorili za nakup 300 milijonov odmerkov cepiva AstraZenece/Oxforda in za možnost dodatnih 100 milijonov odmerkov, ki se jih bo med države članice razdelilo glede na število prebivalcev.

Razvoj tega cepiva se je ob sklenitvi pogodbe zdel najbolj obetaven, a po desni so podjetje prehiteli Pfizer in BioNTech ter Moderna. Spomnimo, najprej so za uporabo v EU odobrili cepivo Comirnaty 21. decembra, nato pa še cepivo Moderne 6. januarja letos. Cepivo podjetja, ki je nastalo z združitvijo švedske družbe Astra in britanske Zeca, pa je odobritev za starejše od 18 let dobilo 29. januarja, a ne v času najbolj mirnih odnosov z EU. 

AstraZeneca je namreč v tednu pred odobritvijo Evropske agencije za zdravila sporočila, da bo predvidena dobava cepiv zmanjšana zaradi težav pri proizvodnji v eni od tovarn v EU. Napovedala je 60-odstotno zmanjšanje v prvem kvartalu leta 2021. 

Ob tem so se začasne težave pojavile tudi pri dobavi cepiva Pfizerja in BioNTecha, in sicer zaradi nadgradnje proizvodnih zmogljivosti v belgijski tovarni. Pri Pfizerju so zagotovili, da bodo zamujeno hitro nadoknadili in se držali obljubljenih odmerkov za prvo četrtletje.  

Težave z AstraZeneco pa se niso rešile tako zlahka. Na njeno obvestilo o zmanjšani dobavi se je EU odzvala z besedami, da mora spoštovati zaveze iz pogodbe in preusmeriti tiste odmerke, ki jih je proizvedla v Združenem kraljestvu, v EU. Podjetje je odgovorilo, da jim to preprečuje pogodba, saj morajo najprej izpolniti obveznosti do Velike Britanije, preden cepiva, proizvedena tam, pošiljajo drugam. 

Izvršni direktor podjetja Pascal Soriot je dejal, da se trudijo po najboljših močeh, da bi zadostili zahtevam EU in natančno določeni časovnici, vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v odgovor na to dejala, da je bilo to, da se trudijo po najboljših močeh, sprejemljivo, ko še ni bilo jasno, ali jim bo sploh uspelo razviti cepivo. "Ta čas je za nami. Cepivo je tukaj. Pogodba je jasna in zavezujoča,"  je bila ostra v intervjuju za nemški radio. 

Spor se je zaostroval še naprej, saj je Evropska komisija z von der Leynovo na čelu pripravila mehanizem, ki omogoča prepoved izvoza cepiv, če podjetje ne izpolni obveznosti do Unije. Ta napoved je že na začetku požela ogromno kritik in ogorčenje na Otoku, saj je bil govor tudi o sprožitvi 16. člena Protokola o Irski in Severni Irski, ki obema stranema omogoča, da v primeru "resnih gospodarskih, družbenih ali okoljskih težav, ki se bodo verjetno nadaljevale", sprejmeta zaščitne ukrepe. EU bi s tem preprečila Veliki Britaniji, da Severno Irsko uporablja kot "stranska vrata" za cepivo, saj je v skladu s protokolom trgovina med EU in Severno Irsko ter med Severno Irsko in Veliko Britanijo neomejena (ni kontrol na meji). Zaradi ostrih odzivov Dublina, Belfasta in Londona se je EU odločila, da tega orožja ne bo uporabila, von der Leynova pa je stopila korak nazaj in prevzela odgovornost za zmešnjavo. 

V sestanku s političnimi skupinami v Evropskem parlamentu, ki so zahtevale odgovore glede težav z dobavo cepiv, je von der Leynova dejala, da evropski komisar za notranji trg Thierry Breton išče nove lokacije znotraj EU, ki bi pomagale pri pospešitvi proizvodnje. Ob tem je pozvala farmacevtska podjetja, ki med seboj sicer tekmujejo, da se združijo in tako omogočijo, da se čim prej proizvede čim več cepiva, je poročal Politico. 

Rešitev Sputnik V?

V svetovno znani (in priznani) znanstveni reviji Lancet so objavili izsledke zadnje faze kliničnega testiranja ruskega cepiva Sputnik V. Ti kažejo, da ima cepivo konsistenten in močan zaščitni učinek pri prostovoljcih v vseh starostnih skupinah. 

Cepivo, znano tudi kot Gam-COVID-Vac, je vektorsko cepivo in temelji na dveh adenovirusih (Ad26 in Ad5). Delovanje cepiv smo podrobneje razložili tukaj. Uporaba dveh variacij, ki sta aplicirani 21 dni narazen, je namenjena temu, da bi se izognili kakršnikoli že obstoječi imunosti proti adenovirusu (ta na primer povzroča navadne prehlade) v populaciji.

"Razvoj cepiva Sputnik V je bil tarča kritik zaradi neprimerne naglice, ubiranja bližnjic in pomanjkanja preglednosti," sta opozorila strokovnjaka Ian Jones z Univerze v Readingu in Polly Roy z Londonske šole za higieno in tropsko medicino, a analiza podatkov klinične študije, v katero je bilo udeleženo več kot 20.000 prostovoljcev (75 % jih je prejelo cepivo, ostali placebo), je pokazala, da je cepivo 91,6-odstotno učinkovito. 

Kot sta zapisala Jones in Royeva, je imunost, potrebna za preprečevanja bolezni, dosežena v 18 dneh po prvem odmerku. Ta zaščita je veljala za vse starostne skupine, vključno s starejšimi od 60 let.

Ruske oblasti so prošnjo za registracijo cepiva v Evropski uniji pri EMI vložile 20. januarja. Nemška kanclerka Angela Merkel je že napovedala, da bodo vsa cepiva, ki bodo pridobila dovoljenje, dobrodošla, in dodala, da je nedavno o ruskem cepivu govorila z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. 

Cepivo že ima izredno dovoljenje za uporabo v Alžiriji, Argentini, Armeniji, Belorusiji (ta je uporabo po Rusiji začela prvi), Boliviji, Gvineji, na Madžarskem, v Iranu, Paragvaju, Srbiji, Tuniziji, Turkmenistanu, Združenih arabskih emiratih, Venezueli in Palestini.

Ruski inštitut Gamaleja, ki je razvil cepivo Sputnik V, pa je medtem združil moči z AstraZeneco na področju razvoja cepiva proti covidu-19. Narediti nameravata kombinacijo cepiv, da bi ugotovila, ali lahko s tem povečata učinkovitost cepiva AstraZenece. Ta je začela prvo fazo kliničnih študij za mešanico 24. decembra lani. Raziskovalci Gamaleje pa so prav tako začeli novo študijo na podlagi cepiva, ki so ga poimenovali Sputnik Light, pri katerem bi bil potreben le en odmerek. 

Cepivo, do katerega je bil svet ob začetku množičnega cepljenja v Rusiji novembra lani nadvse skeptičen, bo tako morda pripomoglo k temu, da EU doseže cilj precepljenosti. Bruselj je države članice namreč pozval, naj do poletja cepijo najmanj 70 odstotkov odraslih, do marca pa najmanj 80 odstotkov starejših od 80 let ter zdravstvenih in socialnih delavcev. 

Izrael prvak v množičnem cepljenju

Filozof in urednik spletnega časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabre Sašo Dolenc je pri cepljenju izpostavil Izrael, kjer so precepili največ ljudi glede na število prebivalcev. Do 1. februarja je vsaj en odmerek cepiva prejelo 36,57 odstotka ljudi (3,17 milijona), vse potrebne odmerke po protokolu cepljenja pa 21,08 odstotka ljudi. Na drugem mestu so Združeni arabski emirati, ki pa imajo v primerjavi z Izraelom precepljene "le" 2,53 odstotka populacije. 

Izraelci so s podjetjem Pfizer sklenili dogovor, da bodo med množičnim cepljenjem izvajali dodatne raziskave, kar je eden od razlogov da jim je uspelo zagotoviti dovolj odmerkov cepiva za vse prebivalce. Poleg tega so plačali tudi občutno višjo ceno kot EU.

"V Izraelu poteka zanimiva množična študija na celotni populaciji države, pri kateri natančno spremljajo vse neželene in želene učinke cepiva in o tem obveščajo tudi proizvajalca cepiva. Raziskovalce zanima predvsem, kako hitro cepljeni pridobijo protitelesa po različnih skupinah in glede na starost, spol, predhodne bolezni ..." razloži Dolenc in dodaja, da naj bi bilo za varovanje osebnih podatkov pri tem ustrezno poskrbljeno. 

Pri ministrstvu za zdravje so vzpostavili tudi posebno krizno skupino zdravnikov in strokovnjakov za komuniciranje, ki spremlja morebitne pomisleke med posameznimi družbenimi skupinami in se nanje sistematično odziva. Težave so imeli denimo z ortodoksnimi religioznimi skupinami in manjšinami, a so pomisleke proti cepljenju uspešno naslovili s pomočjo vidnih predstavnikov teh skupin, ki jim ljudje zaupajo. "Zdaj, ko je precepljenost že razmeroma visoka, se je med ljudmi začel širiti strah pred tem, da jih bodo morda pozabili cepiti, ne da bi bili v cepljenje prisiljeni," še dodaja sogovornik. 

V njihovi strategiji cepljenja so bili med prvimi starejši od 60 let in zdravstveni delavci, sčasoma pa so začeli cepiti tudi starejše od 40 let ter najstnike med 16. in 18. letom. Precepiti nameravajo večino populacije z izjemo mlajših od 16 let, obolelih s covidom-19 in tistih z zgodovino hudih alergijskih reakcij. 

Po številnih kritikah, ki so v zadnjem času letele na Izrael, tudi od Združenih narodov, ker Palestincem na Zahodnem bregu niso omogočili dostopa do cepiv, je izraelsko obrambno ministrstvo sporočilo, da bodo palestinski upravi poslali 5000 odmerkov za cepljenje zdravstvenih delavcev. Cepivo so dostavili tudi v Gazo.

Palestinske oblasti so podpisali pogodbe s štirimi ponudniki cepiv, ministrica za zdravje Mai Alkaila pa je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejala, da bodo najprej prejeli 5000 odmerkov ruskega cepiva Sputnik V ter 37.000 odmerkov iz pobude Covax. Pogodbe, ki so jih sklenili, sicer zadoščajo za 70 odstotkov prebivalstva Zahodnega brega in Gaze. 

Najrevnejšim državam cepivo za 10 odstotkov populacije, najbogatejšim do 330 odstotkov

Države po svetu so do 29. januarja rezervirale 8,49 milijarde odmerkov cepiv, piše Bloomberg, kar bi bilo dovolj, da bi precepili več kot pol svetovne populacije, če upoštevamo, da sta pri večini cepiv potrebna dva odmerka (pri cepivu Johnsona & Johsona bo potreben en). A revnejše države in njeni prebivalci bodo na vrsto prišli zadnji, saj so bogatejše države sklenile dolgoročne pogodbe za dobavo cepiv. 

Kljub pobudi COVAX in pomoči bogatih filantropov so razlike med državami še vedno ogromne. Na to je že večkrat opozoril tudi generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus, ki je v sredini januarja opozoril, da je bilo v 49 najbogatejših državah cepljenih 39 milijonov ljudi, v najrevnejših pa le 25. "Ne 25 milijonov, ne 25.000, samo 25," je poudaril in bil kritičen tudi do proizvajalcev cepiv, ki so se usmerili na odobritev in registracijo cepiv v premožnejših delih sveta.

Kanada, ki ima 38 milijonov prebivalcev, je na primer sklenila pogodbo s sedmimi podjetji, s tem pa so si zagotovili cepiva za kar 122 milijonov ljudi, in to brez pobude COVAX pod okriljem WHO. S tem so pokrili 330 odstotkov populacije. 

Rusija in Kitajska se medtem ne zanašata na tovrstne dogovore, temveč na domače strokovnjake in znanost. Cepivo Sputnik V je razvil ruski nacionalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja, na Kitajskem pa je državni farmacevtski gigant Sinopharm razvil cepivo BBIBP-CorV. 

Leta 2020 so bile tri najrevnejše države Burundi, Srednjeafriška republika in Demokratična republika Kongo. Če pogledamo številke, te pričajo o nepravični razdelitvi cepiv po svetu. DR Kongo ima za zdaj rezerviranih odmerkov za deset odstotkov prebivalstva, Srednjeafriška republika in Burundi pa le za pet odstotkov. Realnost je, da bodo morale te države čakati do naslednjega leta ali še dlje, da bodo to cepivo prejele.  

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je aprila lani v sodelovanju z Evropsko komisijo in Francijo vzpostavila COVAX, da bi zagotovila dostop do cepiva proti covidu-19 vsem državam, ne glede na to, ali si ga lahko privoščijo. 

Vse države, ki so se odločile za pridružitev, bodo imele izenačen dostop do cepiv. Za tiste, ki bi si jih drugače težje privoščile in niso sklenile dvostranskih dogovorov s podjetji, ki cepiva proizvajajo, je COVAX praktično edina možnost. Kot poudarjajo pri WHO, bo tudi državam, ki so sklenile dogovore s proizvajalci cepiv, COVAX predstavljal varnostno mrežo, če se kaj ne izide, hkrati pa bodo s tem zaščitili svoje državljane, saj bolj, kot smo ljudje po vsem svetu precepljeni, varnejši smo. 

Od vsega cepiva, ki je v okviru te pobude na voljo, bo okoli pet odstotkov odmerkov uporabljenih za pomoč ob akutnih izbruhih in za podporo humanitarnim organizacijam, na primer za cepljenje beguncev, ki te možnosti drugače ne bi imeli.

Latinski Ameriki je medtem na pomoč priskočil nekoč najbogatejši človek na svetu, še danes pa najbogatejši Latinskoameričan, Carlos Slim. Oktobra je njegova fundacija podpisala dogovor z AstraZeneco – dogovorili so se, da bodo pomagali pri proizvodnji cepiva v Argentini in Mehiki, pozneje pa pri distribuciji po vsej Latinski Ameriki z izjemo Brazilije, ki je s podjetjem podpisala lasten dogovor.