Koliko hrane vržejo v smeti v ljubljanskem hotelu, na celjski osnovni šoli in v splošnih bolnišnicah?

Na celjski OŠ Lava dnevno pripravijo 510 malic in okoli 480 kosil. Zavržene hrane ni veliko, pravi vodja kuhinje Simona Esih. "V enem tednu med 100 in 150 kilogrami." Če ostane kruh, ga porabijo za kruhove cmoke, sadje otroci pojejo popoldne. Kaj najbolj ostaja na krožnikih? "Mogoče zrezki v omaki, otroci raje vzamejo omako kot zrezek." Če so veliki kosi zelenjave, bodo otroci pogosteje zavrnili določeno jed. "Danes je cvetačna juha s proseno kašo, je zmiksana in gre."

Po oceni ravnateljice Marijane Kolenko imajo še vedno preveč odpadne hrane. Se jim pa obrestujejo leta in leta sistematičnega dela. "Staršem povemo, da smo v šoli dolžni zagotoviti zdravo prehrano otrokom, tudi če je doma ne jedo. Ne bomo kuhali, kar je otrokom vedno všeč. Ena cvetača ne more konkurirati hamburgerju ali pici." 

"Nismo hotel ne s petimi ne tremi zvezdicami."

Na šoli učence spodbujajo, da sami spremljajo odpadno hrano in poročajo, kaj ostaja, nato tim za prehrano pregleda, katere hrane gre več v odpad, in gre z rezultati do učencev. "Smo ugotovili v preteklosti, ko tega ne počnemo, zelo hitro zvodenijo pravila."

Austria trend hotel v Ljubljani: Največ hrane ostane pri bifejskem zajtrku

Pri bifejskem zajtrku ne moreš zadeti v nulo, zato je tam največ ostankov hrane, pravi generalni manager v Austria Trend Hotel Ljubljana Jernej Osterman. "Če je več otrok, je manj ostanka slaščic, tortic, če je več odraslih, je obratno." V a la carte ponudbi gostom pripravijo porcije, ki so malenkost manjše gramature. "Odrasel človek ne potrebuje pol kilograma hrane za en obrok." Velik del gostov predstavljajo športniki, kjer se jim skuha toliko, kot naročijo, zavržene hrane je relativno malo.

Ob večji zasedenosti pripravijo tudi do 2000 obrokov dnevno. Povprečno zavržejo 300 do 400 kilogramov hrane mesečno, stroškov z odvozom imajo za 500 do 1000 evrov. "Odpadna hrana se je pri nas zmanjšala vsaj dva- do trikrat v zadnjih petih letih."

Goste spodbujajo, da niso oči bolj lačne od trebuha. "Rečemo: rajši vzemite dvakrat, trikrat, kolikor želite, ker ko je enkrat hrana na krožniku, nimaš kaj narediti."

Pri 'all you can eat' nastaja največ odpadkov

Pri 'all you can eat' restavracijah in hotelih nastaja največ odpadkov, opozarja Jaka Kranjc iz Ekologi brez meja. "Ljudje preveč vzamejo, ker niso navajeni, da gredo lahko s krožnikom večkrat iskati. Potem vsi poznamo kakšno restavracijo, kjer so porcije za dve osebi pri vsakemu obroku. Tukaj štejemo vse obrate, kjer se pripravlja hrana, tudi šole, bolnišnice, ne samo restavracije."

Tona na dan v UKC Maribor, toliko v Trbovljah v enem mesecu

Koliko odpadne hrane ostane v splošnih bolnišnicah od obrokov pacientov in pri pripravi hrane? Največ v mariborskem UKC, dnevno do ene tone, približno toliko kot denimo v Trbovljah v enem mesecu. Za primerjavo: v ljubljanskem UKC dnevno nastane 750 kilogramov odpadne hrane, ob tem ko pripravijo 10 tisoč obrokov. V celjski bolnišnici 6,7 tone mesečno, v novogoriški 11 ton.

Ekologi brez meja so pred več leti analizirali odpadno hrano v bolnišnicah in domovih za starejše. "Takrat je bilo 15 milijonov evrov stran vrženih samo zaradi odpadne hrane. Del te je neizogiben. Ampak se je dogajalo, da je bilo pet odstotkov hrane zavržene, ki je bila popolnoma nedotaknjena. Pripravljena, pakirana je prišla do bolnika, pa ga mogoče sploh ni bilo v sobi, šla je nazaj v kuhinjo in v smeti," nas spomni Jaka Kranjc.  

Za odvoz večina splošnih bolnišnic plačuje Bioteri

Večina splošnih bolnišnic za odvoz odpadne hrane plačuje Bioteri iz Komende. Mariborski UKC denimo dobrih 54 tisoč evrov letno. Dnevno tovornjaki Biotere prevzemajo odpadno hrano na več tisoč lokacijah, pojasnjuje direktorica Tanja Fifer. "V poletni sezoni je primorje izredno močno, v zimski pa smučarska središča." Letno prevzamejo 35.000 ton organskih odpadkov, osem odstotkov iz javnih institucij (bolnišnice, vrtci in šole), vse ostalo prihaja z naslova gospodarstva. "Odpadke prenesemo na našo lokacijo, kjer s posebnimi postopki obdelave zmeljemo odpadke in pripravimo ustrezen substrat za bioplinarno. Iz bioplinarne se proizvaja bioplin, iz bioplina električna energija, tudi toplotna energija. Proizvajamo visoko kvaliteten digestat, ki zelo uspešno zamenjuje obstoječa mineralna gnojila." 

Postreže s podatkom, da v Sloveniji proizvedemo 70 gigavatnih ur električne energije bioplina, s tem lahko oskrbujemo 20.000 gospodinjstev. Izpostavlja, da je ključno vlaganje v to dejavnost. "Sicer pomeni zapiranje obstoječih bioplinarn, kar pomeni, da bo Slovenija imela zelo pereče vprašanje na mizi: kam z organskimi odpadki? Že kar nekaj bioplinarn je naznanilo, da bodo ustavile postopke predelave organskih odpadkov."