Cepljenje tujcev v Srbiji in cvetoči cepilni turizem

Medtem ko v Sloveniji še vedno nismo cepili vseh starejših od 80 let, ki so izrazili zanimanje, v Srbiji cepljenje poteka s pospešeno hitrostjo. Za razliko od Slovenije in preostalih članic EU, ki se zanašajo predvsem na cepivo Comirnaty proizvajalcev Pfizer in BioNTech, se je Srbija po pomoč obrnila k Rusiji in Kitajski. Kot je pred kratkim v intervjuju za Euronews povedal srbski predsednik Aleksander Vučić, Srbija ni članica EU, zato se je morala pri nabavi cepiva znajti sama. Z uporabo kitajskega in ruskega cepiva, ki ju Evropska agencija za zdravila (še) ni odobrila za uporabo v EU, jim je uspelo doseči zavidljive rezultate. V Evropi po številu razdeljnih odmerkov cepiva zaostajajo le za Veliko Britanijo. 

Do konca februarja želijo Srbi z dvema odmerkoma precepiti več kot milijon ljudi oziroma 15 odstotkov prebivalstva. Za primerjavo: Evropska unija je v začetku februarja precepila le tri odstotke svojega prebivalstva. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je priznala, da se EU sooča s pomanjkanjem cepiva, predvsem zaradi zamud izbranih proizvajalcev pri dobavi. Med AstraZeneco in EU je celo nastal spor, saj bo švedski farmacevtski gigant dobavil precej manjšo količino cepiva od prvotno obljubljene. 

Po besedah Vučića Srbija ni prejela niti enega odmerka cepiva iz globalne iniciative Covax, ki se ji je pridružila tudi EU, da bi revnejšim državam omogočila dostop do cepiv. Zato so Srbi sklenili dogovor z Američani, Kitajci in Rusi. Po podatkih srbske vlade so do zdaj cepili 1.263.111 ljudi, 451.658 jih je že prejelo drugi odmerek, je poročala Srbija Danas. V ponedeljek je v Beograd ravno prispelo rusko letalo s 50.000 odmerki cepiva Sputnik V, v nedeljo pa so prejeli tudi 150.000 doz cepiva AstraZenece. Srbi so se z Rusi dogovorili za nakup dveh milijonov odmerkov, do konca marca oziroma v začetku aprila pa naj bi Srbija prejela vso dogovorjeno količino cepiva. 

Po napovedih srbskega ministra za inovacije in tehnološki razvoj Nenada Popovića bi lahko Srbija čez dva ali tri mesece začela tudi lastno proizvodnjo Sputnika V. Delegacija ruskih strokovnjakov je namreč pred dnevi odobrila, da se lahko v Srbiji začne prva stopnja proizvodnje. 

Popović je pojasnil, da prva stopnja proizvodnje pomeni transport sestavin iz Rusije ter polnjenje ampul z njimi na srbskem inštitutu za virologijo, cepiva in serume Torlak ter pakiranje in distribucijo cepiva v Srbiji in regiji. V prihodnjih dneh bo na obisk prispela še druga skupina ruskih strokovnjakov, ki bodo preučili možnosti za drugo stopnjo proizvodnje. 

V Srbiji prebivalstvo cepijo po vladni strategiji. V prvi fazi je cepivo namenjeno 10 odstotkom prebivalstva, kar vključuje zdravstvene delavce, stanovalce v DSO in tamkajšnje zaposlene in vse, ki so starejši od 75 let. V drugi fazi je cepivo namenjeno okoli 20 odstotkom prebivalstva. To vključuje kronične bolnike, mlajše od 65 let, ter zaposlene v javni upravi, vojski, vrtcih, srednjih šolah in na fakultetah. Nato sledi tretja faza (zaposleni v ostalih sektorjih, brezdomci, prosilci za azil), kasneje pa splošno prebivalstvo.

Po srbsko mobilno številko in na cepljenje? 

Polemika glede cepljenja tujih državljanov v Srbiji se je vnela po tem, ko je hrvaška pisateljica in novinarka Vedrana Rudan izjavila, da je brez težav prejela kitajsko cepivo Sinopharm v Srbiji. Kot je pojasnila, jo je na cepljenje povabil teater Atelje 212 v Beogradu, pri tem pa ni izpolnila nobene vloge. 

Balkanska raziskovalna novinarska mreža (BIRN) je nato v začetku februarja objavila prispevek o t. i. cepilnem turizmu v Srbiji. Srbi se lahko na cepljenje prijavijo na spletnem portalu uprave, spletno vlogo pa lahko izpolnijo tudi tuji državljani, ki nimajo prebivališča v Srbiji. Dovolj je le, da imajo srbsko mobilno številko. Kot so zapisali v BIRN, so luknjo v sistemu' izkoristili prebivalci sosednjih držav, predvsem Severne Makedonije, kjer so s cepljenjem pričeli šele pred tednom dni. 

Za BIRN je spregovorila Sonja, ki je od prijateljice brez težav prejela srbsko mobilno številko, na katero je po izpolnjeni vlogi prejela potrdilo o prijavi. Najprej je mislila, da se lahko na cepljenje prijavijo le dvojni državljani, a je nato postalo jasno, da sistem omogoča prijavo tudi vseh ostalim. Sonja pa ni osamljen primer. Številni namreč prečkajo mejo in v Srbiji kupujejo SIM-kartice srbskih mobilnih operaterjev. Nekateri so celo ugotovili, da se lahko prijavijo z mobilnim telefonom prijatelja ali sorodnika, ki živi v Srbiji. V zdravstvenih domovih, kjer jih cepijo, nihče ne postavlja vprašanj, cepljenje pa je brezplačno. 

Državljani Severne Makedonije se tako odpravljajo na cepljenje v Niš in Vranje, novica o brezplačnem cepivu pa se je hitro razširila po makedonskih mestih. Postopek je po drugi strani še lažji in manj stresen za srbske državljane, ki živijo v tujini. Kot je za BIRN povedal Miroslav iz Kumanovega, je v Beogradu prejel kitajsko cepivo Sinopharm. "Mislim sem, da bo zapleteno, da bom moral kaj pojasnjevati, a me niso nič vprašali," je povedal 49-letnik, ki sicer ne spada v prioritetno skupino za cepljenje. 

Malo ljudi si sicer upa govoriti o bližnjicah' do želenega cepiva, saj se bojijo, da bi srbske oblasti ukrepale. V Srbiji je namreč od sedmih milijonov prebivalcev cepivo prejelo nekaj več kot milijon ljudi, tamkajšnja javnost pa se zgraža nad dejstvom, da je cepivo prej dostopno tujcem kot pa domačinom. 

Poročanja medijev o velikem številu tujcev, ki so se v Srbiji cepili proti covidu-19, so napačna in zavajajoča, pa trdijo na straneh srbske uprave. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Mirsad Đerlek je pojasnil, da je cepivo za tujce v Srbiji res na voljo, a le za tiste, ki tam živijo in delajo. E-uprava sicer omogoča prijavo brez prebivališča, a je to namenjeno le tistim, ki so v postopku pridobivanja dovoljenja za bivanje v Srbiji, saj bi jih sicer sistem avtomatsko izločil. Morebitne zlorabe so po njegovih besedah izolirani primeri, večinoma pa gre za osebe, ki so starejše in govorijo srbsko. Navedel je tudi podatke uprave, ki kažejo, da se je v Srbiji do zdaj cepilo okoli 4000 tujcev, kar predstavlja 0,8 odstotka vseh cepljenih. Srbski predsednik Vučić je sicer pred kratkim dejal, da so pripravljeni na pomoč priskočiti tudi državam v regiji, če bodo imele težave z dobavami. 

V Srbiji naj bi se cepili tudi nekateri Slovenci. Vprašanja smo naslovili na ministrstvi za zdravje in zunanje zadeve, a so nas napotili na NIJZ. Slednji nam do objave članka na vprašanja ni odgovoril. Cepivi Sputnik V in Sinopharm pri nas nista odobreni, zato se postavlja vprašanje, ali bodo osebe, ki bodo cepljene z omenjenimi cepivi, deležne enakih pravic kot tisti, ki so bili cepljeni pri nas. 

Cvetoč cepilni turizem

V času, ko cepivo proti covidu-19 v polovico držav na svetu še sploh ni prispelo, pa premožni Zemljani že iščejo poti do cepiva. Začelo se je decembra, ko so indijski organizatorji izletov začeli ponujati potovanja v London in New York. Namen teh potovanj je bil, da bi izletniki ob odkrivanju znamenitosti mest prejeli še cepivo proti covidu-19. Vse to za 1462 evrov. Osebe bi ob prihodu v izbrano državo 10 dni preživele v karanteni, nato obiskale cepilni center in prejele cepivo. Sledil bi krajši ogled mesta, nato pa skok na letalo proti Indiji. 

Da so nekateri bogati Zemljani v času izjemno omejenih količin cepiva želeli podkupiti zdravnike, je ugotovil New York Times, ki je poročal, da so premožni borzni posredniki ob začetku cepljenja klicali zdravnike, v zameno za uvrstitev v prioritetno skupino pa so bili pripravljeni odšteti 20.000 dolarjev (okoli 16.459 evrov). Istočasno je guverner Floride sporočil, da se lahko v tej ameriški zvezni državi cepijo vsi, ki so starejši od 65 let. Bivanje na Floridi ni bilo pogoj za prejem cepiva. Premožni Američani so se tako zgrinjali na Florido po težko pričakovano cepivo in veselo preskakovali vrste. Ponudbo naj bi izkoristili tudi nekateri turisti iz Brazilije in Argentine, je poročal Forbes. 

Američani so z velikim zanimanjem pogledovali tudi v Izrael, ki je svetovni prvak v številu razdeljenih odmerkov cepiva. Agencija s Floride je tako organizirala pot v Izrael za izraelske državljane, mlajše od 65 let, ki živijo v ZDA. Ob prihodu v državo je najprej sledila 10-dnevna karantena, nato pa odhod v cepilni center. Agencija je za prevoz računala 850 dolarjev (okoli 700 evrov), nato pa še 2000 dolarjev (1645 evrov) na mesec za najem hiše v Izraelu. Tam bi bivali vse od začetka karantene pa do prejema drugega odmerka cepiva. 

Februarja pa je britanski Guardian poročal, da ekskluzivni londonski klub Knightsbridge Circle, ki svojim članom za članarino letno računa 25.000 funtov (skoraj 29.000 evrov), oglašuje cepilne izlete' v Združene arabske emirate. Ponudba je veljala za vse, ki so starejši od 65 let, v ZAE pa bi jih cepili s kitajskim cepivom Sinopharm. Cepivo je prejelo dovoljenje za uporabo v tej bogati zalivski državi, ne pa tudi v Veliki Britaniji in EU. Guardian je tako ZAE označil za eno prvih držav, ki svoje zaloge cepiva ponuja kot prodajno blago tujim turistom v času svetovnega pomanjkanja cepiva in pozivov k pravični porazdelitvi zalog. 

Knightsbridge Circle je bil ustanovljen leta 2012. Kot pravijo v klubu, svojim strankam nudijo izjemne osebne storitve, vključno z urami petja z Alicio Keys in dostopom do nakupa luksuznih torbic, na katere ostali čakajo do dve leti, poroča Guardian. 

Čeprav člani kluba plačujejo že enormno članarino, pa izlet v ZAE ni vključen v ceno. Za prejem kitajskega cepiva in tritedensko bivanje v državi bi morali odšteti še dodatnih 10.000 funtov (11.600 evrov). Visoka cena vendarle ni odvrnila premožnih Britancev. Kot je za New York Times povedal ustanovitelj kluba Stuart McNeill, je klub prejel več kot 2000 prijav za članstvo, odkar so objavili ponudbo. Leti med Veliko Britanijo in ZAE so sicer trenutno onemogočeni, vse povratnike pa na Otoku čaka obvezna karantena. 

V Združenih arabskih emiratih so svoje prebivalce začeli cepiti v sredini decembra, do zdaj pa so med skoraj 10 milijonsko prebivalstvo razdelili že skoraj šest milijonov odmerkov cepiva.  Po hitrosti v cepljenju zaostajajo le za Izraelom, bili pa so tudi prva država, ki je odobrila kitajsko cepivo. Na podlagi interne študije se je cepivo Sinopharm izkazalo za 86-odstotno učinkovito. Tako kot Srbija so tudi oni odobrili ruski Sputnik V. 

Po podatkih sledilnika Bloomberg je bilo v 92 državah po svetu do zdaj razdeljenih več kot 209 milijonov odmerkov cepiv proti covidu-19. Samo v ZDA so porabili 64,2 milijona doz, po ocenah Bloomberga pa dnevno po svetu cepivo prejme 6,24 milijona ljudi. Ob takšnem ritmu bomo potrebovali pet let, da bomo dosegli 75-odstotno precepljenost svetovnega prebivalstva. 

Največ cepiva so si seveda zagotovile bogate države, kar vzbuja skrb. Po nekaterih napovedih naj bi cepivo v zadostnih količinah do revnih držav prispelo šele do leta 2024. Nezadostna precepljenost v revnih državah pa lahko privede do novih mutacij virusa, ki bodo odporne tudi na cepiva, opozarjajo infektologi, ki pozivajo k pravični porazdelitvi cepiva po vsem svetu.