Ukrepi proti covidu-19 preprečujejo širjenje gripe. Letos je v Sloveniji (še) ni

Umrljivost za covidom-19 je veliko večja kot za sezonsko gripo. V slovenskih bolnišnicah je tako v sezoni 2018/2019 zaradi gripe ali v povezavi z njo umrlo več kot 160 ljudi. Od prvega primera okužbe z novim koronavirusom, ki smo ga zabeležili četrtega marca lani, pa je zaradi covida-19 ugasnilo že več kot 3700 življenj.

V sezoni 2020/2021 v Sloveniji še nismo zaznali virusa gripe. "Kljub rednim testiranjem na gripo poročajo, da je aktivnost gripe še vedno na zelo nizki, 'izvensezonski' ravni," odgovarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To velja tako za države Evropske unije kot ZDA in Kanado. "Na primarni ravni zdravstva je praktično ni zaznati, nekaj malega so jo dokazali v bolnišnicah," dodajajo.

Kaj je razlog za to, da gripe v Sloveniji letos še nismo imeli in da je število okužb z gripo nizko praktično po vsem svetu? "Očitno vsi zaščitni ukrepi, ki smo jih uvedli za zajezitev pandemije covida-19, pozitivno vplivajo tudi na preprečevanje širjenja gripe," odgovarja profesor s Fakultete za farmacijo in predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo Tomaž Bratkovič. Pri preprečevanju širjenja gripe so namreč močno pripomogla tudi protikoronska zdravstvena priporočila, kot so ohranjanje socialne distance, nošenje zaščitne maske, redno umivanje in razkuževanje rok.

Velik izvor okužb z virusom gripe so lahko tudi šole, poudarjajo na NIJZ. "V prejšnjih sezonah smo zabeležili več izbruhov gripe v šolah," povedo in izpostavijo, da je bilo širjenje okužb z gripo v šolah izjemno močno prav v lanski sezoni. Takrat je predsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Friškovec dejala, da takšne sezone gripe ne pomni v vseh svojih 28 letih dela v medicini. "Če bi na pregled pripeljali vse bolne otroke, to ne bi bilo obvladljivo, bilo bi vojno stanje. Že sicer je skoraj vojno stanje, saj telefon zvoni praktično ves čas," je opisovala.

Virus gripe se pogosto prenaša z južne na severno poloblo in obratno. Ker je letos bistveno manj potovanj, se okužba tudi veliko težje prenaša med državami, kjer so gripo sicer že zaznali. "Potovanja so letos omejena, še toliko bolj pa so omejena, če posameznik kaže znake okužbe. Tako je omejeno tudi širjenje virusa gripe po svetu," pove Anja Osovnikar s Projekta Imuno – javnozdravstvenega projekta, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije.

Po podatkih Flu News Europe je visoka stopnja okuženosti z gripo trenutno prisotna zgolj v Gruziji, v Evropi pa so jo v tej sezoni zaznali le v Estoniji, Srbiji, Ukrajini, na Kosovu in Slovaškem. Vse naštete države, razen Ukrajine, kjer se je število okužb v zadnjem tednu nekoliko povečalo, so zaznavale le manjše število okuženih z gripo, gripa pa tudi ni bila prisotna skozi sezono. Ob tem je treba seveda poudariti, da se gripa v Sloveniji še lahko pojavi.

Gripa se širi počasneje kot covid-19

"Gripa je tako kot SARS-CoV-2 respiratorni virus," pove Osovnikarjeva. "Ukrepi, ki so v veljavi proti širjenju covida-19, vplivajo tudi na širjenje gripe. Ker je gripa manj nalezljiva, pa njeno širjenje z ukrepi še uspešneje zajezimo," doda. 

Pri projektu Imuno pravijo, da reprodukcijsko število za gripo običajno znaša med 0,9 in 2,1, za koronavirus pa trenutno beležijo velikost 0,84. "Nekateri računalniški modeli sicer pravijo, da se je v vrhuncu prvega vala epidemije reprodukcijsko število ponekod dvignilo celo do 5,7. Poudarjamo, da so te številke odvisne od ukrepov, kot so umivanje in razkuževanje rok, distanciranje, nošenje mask, zahvaljujoč temu pa je širjenje omejeno in je trenutna številka tako pri nas nižja," poudari Osovnikarjeva.

Pod enakimi pogoji in brez kakršnihkoli omejitev bi imelo reprodukcijsko število za covid-19 vrednot približno tri, za sezonsko gripo pa to znaša okoli 1,3. "V splošnem torej lahko trdimo, da je SARS-CoV-2 bolj nalezljiv od gripe," dodaja. Čeprav se začetna razlika v reprodukcijskem številu ne zdi tako velika, sploh če nalezljivost teh dveh bolezni primerjamo z ošpicami, je končni rezultat okuženih pri gripi in covidu-19 drastično različen.

Ker je smrtnost zaradi novega koronavirusa močno odvisna od starosti bolnikov in drugih dejavnikov, Osovnikarjeva pravi, da je težko realno oceniti, kateri virus je nevarnejši. "Okvirno primerjavo lahko pokažemo s primerom ZDA, ki so imele zadnje leto manj omejitev kot večina drugih razvitih držav. V preteklih sezonah, ko omejitev ni bilo, je za gripo umrlo med 12 tisoč in 61 tisoč ljudi. Od začetka epidemije pred približno enim letom pa je za covidom-19 kljub nekaterim omejitvam v ZDA umrlo že skoraj 500 tisoč ljudi," pove.

WHO priporoča 75-odstotno precepljenost pri starejših od 65 let, v Sloveniji ta le 12,9-odstotna

Statistični podatki NIJZ kažejo, da je precepljenost proti gripi v Sloveniji najnižja v državah Evropske unije. V sezoni 2016/2017 se je po podatkih NIJZ proti gripi cepilo rekordno nizko število ljudi – manj kot 63 tisoč. Število se je od takrat začelo počasi dvigovati, v sezoni 2018/2019 se je proti gripi cepilo 4,5 odstotka slovenskega prebivalstva, kar je 0,4 odstotka več kot sezono prej. Prav tako se je povečal tudi delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več, ki je znašal 12,9 odstotka. A glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je to še vedno prenizek odstotek. WHO namreč priporoča, da bi precepljenost v tej starostni skupini dosegla 75 odstotkov.

S povečanjem deleža precepljenih stanovalcev bi bilo mogoče omejiti razsežnosti epidemij in preprečiti težje poteke bolezni, zaplete in tudi marsikatero smrt. Na NIJZ sicer pravijo, da so v letošnji sezoni opravili nekoliko manj testiranj na okužbo z virusom gripe. "Testiramo za približno tretjino manj, vendar bi tudi na osnovi teh testov kroženje virusov gripe zaznali in to ni razlog, da gripe ni," ob tem poudarjajo. V pretekli sezoni so le do 13. januarja sicer testirali več kot dva tisoč ljudi.

Za virus gripe vsako leto novo cepivo, za novi koronavirus trenutno odobrena tri

Pri virusu gripe in novemu koronavirusu gre za dva izjemno različna virusa, zato Osovnikarjeva težko napove, kakšni so učinki mutacij na enega ali drugega: "Čeprav se največ govori o tem, da so novi sevi SARS-CoV-2 bolj nalezljivi, nekateri podatki kažejo, da je lahko angleški sev celo bolj nevaren, to ni pravilo za vse nove seve novega koronavirusa ali sezonske gripe." Španska gripa je bila tako primer izjemno nevarnega seva gripe, pove in izpostavi, da je bila njena smrtnost glede na nekatere članke celo večja od 2,5 odstotka, pri drugih pandemijah pa je smrtnost znaša okoli 0,1 odstotka.

"Virus gripe je veliko bolj nagnjen k spreminjanjem oz. mutacijam kot novi koronavirus," pojasnjuje Bratkovič. Prav zato morajo znanstveniki vsako leto predvideti, kateri tipi virusa gripe bodo najverjetneje krožili med populacijo, in temu primerno prilagoditi cepivo za posamezno sezono. "Cepiva proti sezonski gripi vsako leto prilagajamo. Epidemiologi WHO spremljajo, kateri tipi/sevi/različice virusa gripe prevladujejo v zadnjem obdobju, in na osnovi tega izberejo, katere viruse je najbolj smotrno vključiti v cepivo proti sezonski gripi," razloži.

Učinkovitost cepiv proti gripi tako ni odvisna zgolj od nenehnega spreminjanja virusa, temveč tudi od tega, ali so bile napovedi sevov, ki se bodo širili med ljudmi, pravilne. Običajno znanstveniki pripravijo kombinirano cepivo proti različnim tipom virusa, da povečajo verjetnost učinkovanja cepiv. Da bi našli najboljše ujemanje in povečali učinkovitost cepiva, se strokovnjaki vsako leto sestanejo in pregledajo natančne seve gripe, ki jih je treba vključiti v cepivo prihodnje sezone, ki se bo uporabljalo na severni polobli.

V letošnji sezoni je proti gripi na voljo cepivo Vaxigrip Tetra, ki vsebuje štiri antigene virusov gripe. Evropska agencija za zdravila pa je trenutno odobrila tri cepiva proti covidu-19 – cepivo Moderne, Pfizerja in BioNTecha in AstraZenece. Profesor ljubljanske Fakultete za farmacijo dr. Borut Štrukelj pa napoveduje, da lahko do junija pričakujemo še tri nova cepiva: cepivo ameriškega giganta Johnson & Johnson, nemškega CureVaca in prvo proteinsko cepivo družbe Novavax.

Bi lahko razvili večvalentno cepivo, ki bi ščitilo tako proti covidu-19 kot gripi?

Trenutno so znanstveniki odkrili tri različice novega koronavirusa – britanski, južnoafriški/brazilski in finski sev. Bi lahko torej tudi v prihodnje tako kot napovedujemo najverjetnejše različice novega virusa gripe napovedali tudi prihajajoče seve novega koronavirusa? "Ravno zato je tako pomembno, da spremljamo pojavnost novih različic SARS-CoV-2 med okuženimi po vsem svetu. To delamo z določanjem nukleotidnega zaporedja genoma virusa (t. i. 'sekvenciranjem') pri določenem deležu okužene populacije," odgovarja Bratkovič.

Vendar pa je najprej treba videti, ali bo tudi novi koronavirus postal sezonska okužba, še poudari Osovnikarjeva. "Z analizo genetskega zapisa virusov iz različnih držav že precej uspešno določamo mutacije in njihovo gibanje, vendar pa bi bilo za uspešnejše določanje potrebno redno testiranje genetskega zapisa naključnih vzorcev po vsem svetu, kar je precejšen organizacijski in finančen zalogaj, sploh za države v razvoju," pove. Treba je namreč poudariti, da nove seve najdemo le, če jih iščemo z genetsko analizo, ta pa je veliko bolj dostopna razvitim in finančno dobro stoječim državam.

Cepiva, ki bi učinkovalo tako proti gripi kot covidu-19, še ni. "Kombinirana cepiva proti drugim boleznim, kot je OMR šestvalentno otroško cepivo, sicer že obstajajo, tako da teoretična možnost tega gotovo obstaja," pove Osovnikarjeva, a dodaja, da bi bilo pred razvojem kombiniranega cepiva smiselno najprej vedeti, ali bo pojavljanje covida-19 sploh podobno gripi. "Smiselno bi bilo tudi poznati ostale njegove lastnosti, na podlagi katerih bi se odločili, ali je takšno cepivo smiselno."

"Z novimi platformami je zasnovati in izdelati večvalentno cepivo bistveno bolj enostavno, saj to pomeni, da bi v enem pripravku enostavno združili več različnih zaporedij nukleinskih kislin, s katerimi bi v celice dostavili navodila za izdelavo različnih beljakovinskih antigenov," pove tudi Bratkovič in doda, da bodo na podoben način verjetno že zelo kmalu pripravljali tudi cepiva, ki bodo nudila boljšo zaščito proti več različicam virusa SARS-CoV-2 hkrati.

Vsi sogovorniki pa opozarjajo, da cepiva ščitijo le proti tistemu virusu, proti kateremu so ustvarjena. "Virusa gripe in covida-19 sta zelo drugačna, cepiva pa izzovejo imunske odzive in posledično imunski spomin, ki je specifičen za posamezen virus," je jasen Bratkovič. Dodaja, da je kljub temu cepljenje proti gripi tudi med pandemijo covida-19 smiselno, saj nas bo zaščitilo pred potencialno resno boleznijo in pomagalo zmanjšati pritisk na zdravstveni sistem, ki deluje na robu zmogljivosti.

Še naprej je treba upoštevati zdravstvena priporočila

Sezonska gripa in covid-19 imata zelo podobne simptome: vročino, kašelj, včasih so pri obeh okužbah prisotne tudi bolečine v mišicah in utrujenost. Obe bolezni lahko tudi vodita v pljučnico, zato sta lahko tudi usodni. Prav zaradi teh podobnosti se v javnosti zelo pogosto primerja ta virusa. Vendar pa sta si virusa med seboj tudi zelo različna in to ne le glede na reprodukcijsko število.

Inkubacijska doba pri novem koronavirusu oz. čas, preden zaznamo prve simptome, lahko traja tudi do 14 dni. V tem času lahko okuženi nevede širi koronavirus med ostalo populacijo. Pri gripi je inkubacijska doba veliko krajša, v povprečju traja le dva dni, zato ljudje tudi veliko prej ugotovijo, kdaj so kužni in se lahko izognejo nadaljnjemu širjenju okužbe.

Ker je covid-19 nova bolezen, na začetku tudi nihče ni imel razvite naravne imunosti. Kasneje so tisti, ki so že preboleli bolezen, razvili naravno imunost za določen čas. V času širjenja gripe pa je v populaciji že naravno prisotno določeno število ljudi, ki so imuni proti okužbi. To je lahko zaradi prejetega cepiva ali pa ker so bili s to določeno mutacijo virusa že okuženi. Prav zaradi tega stroka spodbuja k vsakoletnemu cepljenju proti gripi ter k čim večjemu cepljenju proti covidu-19. Več ljudi, kot je odpornih proti virusu, težje se ta širi naprej in lažje se zaščiti tiste osebe, ki cepiva ne morejo prejeti.

Med najbolj rizičnimi skupinami za okužbo z novim koronavirusom so prav najstarejši, zato se je cepljenje proti covidu-19 začelo najprej pri njih. Poleg starejših pa med bolj ogrožene skupine sodijo še osebe z obstoječimi zdravstvenimi stanji, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca itd. Medtem je cepljenje proti sezonski gripi še zlasti priporočeno za tiste, ki imajo nevarnost za težji potek bolezni: starejše od 65 let, kronične bolnike, posameznike z izrazito povečano telesno težo, nosečnice in majhne otroke od šest do 23 mesecev starosti. Kljub temu da je običajno cepljenje proti gripi za nerizične skupine plačljivo, pa je peti protikoronski paket letos za vse zagotovil prostovoljno brezplačno cepljenje. "Najučinkovitejša zaščita pred gripo je vsakoletno cepljenje. Cepljenje proti gripi je koristno, saj ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo," so ob začetku nove sezone cepljenja zapisali na NIJZ.

Zato tudi Osovnikarjeva apelira na vse, naj pomagajo zajeziti širjenje virusa tako, da se prijavijo na cepljenje pri svojem osebnem zdravniku in se, ko jih zdravnik pokliče, tudi cepijo. Prav tako poudarja, da je še vedno treba upoštevati vsa zdravstvena priporočila. "Kljub temu da številke pri nas upadajo in se določeni ukrepi sproščajo, je virus še vedno med nami, zato moramo še naprej držati varnostno razdaljo, si razkuževati roke in nositi maske. S tem bomo preprečili ne le širjenje novega koronavirusa, temveč tudi ostalih respiratornih okužb," pove.

Gripa v detajlih

"Sevov in različic virusa gripe je ogromno. Nekateri so razširjeni v človeški populaciji, spet drugi primarno krožijo pri živalih," pove Bratkovič in doda, da je v nasprotju s koronavirusi, katerih genom tvori le ena sama molekula RNA, genom virusa gripe segmentiran oz. razdeljen v več molekul RNA. "To pomeni, da se v celicah, kamor vdre več različnih tipov virusov, lahko ustvarijo nove kombinacije," razloži.

Obstajajo štiri vrste virusa gripe – A, B, C in D. Virus D napada predvsem govedo in za zdaj prenos okužbe na človeka še ni bil ugotovljen. Ostali tipi pa so človeški virusi gripe, pri čemer so virusi gripe A edini, za katere je znano, da povzročajo pandemijo gripe. Pandemija se lahko zgodi ob pojavu novega in zelo drugačnega virusa gripe A, ki okuži ljudi in se med njimi tudi učinkovito širi.

Vrsti gripe A in B povzročita večino človeških bolezni in sta vsako leto odgovorni za sezono gripe, navaja ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni. "V naravi so doslej odkrili več kot 130 podtipov virusa gripe A," pravijo na NIJZ. Virusi gripe pa A so razdeljeni na podtipe, ki temeljijo na dveh beljakovinah na površini virusa: hemaglutininu (H) in nevraminidazi (N). Čeprav obstaja potencialno 198 različnih kombinacij podtipov gripe A, je bilo v naravi odkritih le 131 podtipov.