52 dni cepljenja: manj odsotnosti zdravstvenih delavcev, hospitalizacij in smrti

"Cepljenje ima vpliv predvsem na počutje stanovalcev; ta občutek varnosti je v domovih zelo pomemben," izpostavlja direktor največjega doma starostnikov na Koroškem, Srečko Mlačnik. 

V domu trenutno nimajo okuženih, cepljenih pa je bilo 70 stanovalcev. Drugi bodo na vrsti, ko bo minilo šest mesecev od že prebolele okužbe. Med zaposlenimi je cepivo prejelo že 30 delavcev, 15 jih nanj še čaka. Kar 60 jih je okužbo že prebolelo, po besedah Mlačnika pa je vedno nekaj takih, ki se ne želijo cepiti – pri njih jih je približno 10 odstotkov. 

V zadnjem obdobju se je epidemiološka slika precej umirila tudi v največjem domu starejših, Domu Danice Vogrinec. "Že tri tedne ne beležimo novih okužb, kar sicer sovpada z obdobjem po prvem odmerku, ki so ga stanovalci prejeli ob koncu decembra, drugega pa štirinajst dni kasneje. Ta informacija je seveda zelo spodbudna, tudi zato, ker po samem cepljenju nismo beležili nobenih zapletov," nam je povedal direktor doma Marko Slavič. 

V omenjenem DSO jim je sicer uspelo že pred tem razvleči in sploščiti krivuljo števila okuženih na daljše obdobje in se izogniti nenadnim "vrhom" velikega števila obolelih za covidom-19. "Tako nam je uspelo do začetka cepljenja ohraniti vsaj 40 odstotkov stanovalcev neokuženih, zaradi manjšega števila okuženih v daljšem obdobju in zagotavljanja kakovostnih zdravstvenih in oskrbnih storitev pa smo dosegli tudi zelo nizko stopnjo smrtnosti."

"Cepivo nam je prišlo zelo prav in je prišlo še v trenutku, ko smo tudi z njegovo pomočjo ohranili to ugodno stanje. Ne morem pa napovedati, kako se bo epidemiološka slika razvijala naprej, saj je grožnja novih sevov velika. Zagotovo pa bomo storili vse, kar je v naši strokovni moči, da ohranimo dom v tej ugodni epidemiološki sliki," pravi Slavič.

Stanovalci so cepljenje sicer sprejeli odprtih rok, s pozitivnim odnosom, še razlaga direktor. "Verjetno je v starosti drugače, saj ne razmišljaš o raznih teorijah, kaj bi se ti lahko zgodilo – posebej teorije o morebitnih integracijah dela molekule RNA v naš DNK in morebitnem vplivu na gensko zasnovo za starejše niso več tako odločilne. Starejše je manj strah, zato so z velikim veseljem in upanjem sprejeli cepivo. Gibanje v parku je pri nas svobodno, obiski potekajo po predhodnih najavah," dodaja.

Z enim odmerkom je bilo do zdaj cepljenih 60 oskrbovancev, z dvema pa 190. Skupaj s prebolelimi, ki bodo na vrsto za cepljenje prišli kasneje (zaradi že prebolele okužbe), naj bi tako imelo protitelesa 90 odstotkov stanovalcev.

Miha Simoniti, infektolog v Splošni bolnišnici Celje, izpostavlja, da so oskrbovanci DSO postali redkost na covidnih oddelkih. "Če združimo prebolele in sedaj še večinoma zaščitene po cepljenju, vidimo, da je le malo oskrbovancev polno dovzetnih za bolezen. V bolnišnicah se je to poznalo že v sredini januarja, sedaj pa še toliko bolj," pove, kaj opaža pri delu. 

"Poleg oskrbovancev DSO se vpliv cepljenja pozna tudi pri zdravstvenih delavcih. Imamo večinski delež prebolelih in precepljenih, vsaj v bolnišnicah, kar znatno izboljša kadrovsko situacijo v primerjavi z npr. oktobrom, novembrom ali decembrom. Prenosa z zdravstvenih delavcev na hospitalizirane tudi praktično ni več," še en učinek cepljenja, ki se že pozna, izpostavi Simoniti. 

V SB Celje so prve množične odsotnosti zaradi okužb z novim koronavirusom začeli beležiti v drugi polovici oktobra 2020. V zadnjem tednu oktobra je bilo odsotno že okoli 140 zdravstvenih delavcev dnevno, najvišja pa je bila odsotna novembra, ko je bilo večino meseca odsotnih več kot 200 zaposlenih (največ kar 238 v dnevu). Decembra 2020 se je število okuženih že začelo zmanjševati, danes pa danes pa je dnevno odsotnih samo še okoli 20 zdravstvenih delavcev. Več kot 700 zaposlenih v SB Celje je v preteklih mesecih prebolelo covid-19 in razvilo naravno imunost. 

Z dvema odmerkoma so cepili že 732 zaposlenih, z enim odmerkom pa 168. 105 zaposlenih bo cepljenih takoj, ko bodo prejeli cepivo, so nam še pojasnili v SB Celje. 

Kakšen vpliv na številke ima cepljenje?

27. decembra 2020, na dan, ko smo v Sloveniji začeli s cepljenjem, je bilo v bolnišnicah 1179 ljudi, intenzivno nego jih je potrebovalo 206. Na vrhuncu drugega vala je bolnišnično oskrbo potrebovalo več kot 1300 ljudi s covidom-19, natanko mesec dni pred začetkom cepljenja smo na primer beležili 1324 hospitalizacij. S tem smo bili globoko v črni fazi. 

20. januarja smo prešli v rdečo fazo, dan po Prešernovem dnevu pa dosegli še oranžno. Meja med oranžno in rdečo je tisoč hospitaliziranih in prav tolikšno sedemdnevno povprečje okužb. V kolikšni meri gre uspeh pripisati cepljenju? 

Cepljenje nedvomno vpliva na zmanjšanje števila bolnišničnih obravnav in ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pa tudi na zmanjšanje števila smrti, razlaga Janez Žibert, koordinator ekipe za modeliranje pri Sledilniku covid-19, sicer pa profesor na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani in Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. "Cepljenje je zelo pomembno, še pomembnejša pa je prava strategija – najprej rizične skupine in nato ostali," poudari Žibert.

Pri modeliranju matematik uporablja oddelčni model SEIR, ki je je nadgrajen tako, da so vanj vključene tudi starostne skupine v populaciji. Teh je pet: 0–24 let, 25–44 let, 45–64 let, 65–74 let in starejši od 75 let. 

Ta razdelitev je pomembna za modeliranje razvoja epidemije, saj se predpostavlja, da se pri sproščanju ukrepov poveča mešanje in s tem prenos virusa v šolski in delovno aktivni populaciji, prav tako pa lahko modeliramo vpliv cepljenja pri starejših, bolj rizičnih populacijah. V model je možno tudi vključiti časovne spremembe stopnje prenosa z reprodukcijskim številom R in tako modelirati tudi vplive globalnega spreminjanja dinamike širjenja epidemije, na primer ko se pojavi novi sev virusa.

Pomembno je upoštevati, da gre pri modelih za simulacije, ne pa za natančne napovedi, saj je nemogoče napovedati in modelirati vse dejavnike, ki vplivajo na razvoj epidemije, temveč jih lahko le predpostavljamo in na podlagi tega računamo različne možnosti oziroma scenarije poteka epidemije.  

V prvem scenariju je tako prikazan potek ključnih krivulj pri spremljanju epidemije ob cepljenju in brez izvajanja cepljenja. 

"Od 18. januarja do sredine marca se v teh izračunih predpostavlja, da se bo precepilo približno 60 odstotkov starejših od 75 let in se bo cepljenje nato nadaljevalo pri mlajši populaciji. Seveda je to samo en približek dogajanja ta trenutek, pa vendarle lahko vidimo, da se bolnišnične številke zaradi cepljenja hitro manjšajo. Vsak dan, ko je cepljenih več ljudi, je ta razkorak večji. Cepljenje ima vpliv tudi na smrtnost, a ta upad je malce počasnejši," razlaga Žibert. 

"Cepljenje igra tudi pomembno vlogo pri obvladovanju situacije, če se pojavijo nove, bolj virulentne variante virusa, " doda. "Ko v model vnesemo še pojav novih sevov, to pomeni, da cepljenje in novi sev virusa tekmujeta. Hitreje ko cepimo, manjši vpliv ima novi sev. Cepljenje je nujno potrebno, če želimo imeti številke pod kontrolo," opozori. 

Na spodnjih infogramih lahko vidite izris posameznih krivulj, ki prikazujejo, kaj lahko pomeni novi sev brez cepljenja in kako ga lahko obvladujemo s cepljenjem. Spodnja krivulja predstavlja situacijo brez prisotnosti seva, srednja prikazuje novi sev, proti kateremu tekmujemo s cepljenjem, zgornja pa prikazuje hospitalizacije in število smrti ob novem sevu brez cepljenja. 

Opomba: vse modele je pripravil dr. Janez Žibert.

Žibert o hitrosti cepljenja pravi, da bi seveda bilo treba cepiti hitreje, a je "toliko cepiva, kot ga pač je". Zelo pomembno je, da porabimo, kar imamo, in da s tem cepimo rizične skupine, poudari. "Do konca marca predvidevamo, da bo imelo 150.000 ljudi dvojno dozo," ocenjuje. To bi predstavljalo 7,2-odstotno precepljenost populacije. 

Medtem Matjaž Leskovar z Inštituta Jožef Stefan prav tako pripravlja model poteka epidemije. Leskovar razlaga, da precepljeni zmanjšajo število dovzetnih za bolezen, posledično pa se zmanjša reprodukcijsko število R, tj. število oseb, ki jih v povprečju okuži posamezni okuženi.

"Reprodukcijsko število R se zmanjša delež, enak deležu precepljenih v populaciji. Do zdaj je bilo cepljenih dobrih 70.000 oseb, kar predstavlja dobre tri odstotke populacije, od tega slabih 50.000 z dvema odmerkoma. Ker se zaščita vzpostavi tipično okoli 10 dni po drugem odmerku (odvisno od cepiva), to pomeni, da je trenutno zaščiten manj kot triodstotni delež populacije. To pomeni, da se je zaradi cepljenja reprodukcijsko število R zmanjšalo za manj kot tri odstotke glede na siceršnjo vrednost, kar zanemarljivo vpliva na razvoj epidemije," pravi Leskovar, ki pa tako kot Žibert in Simoniti opaža močan vpliv prioritetnega cepljenja rizične populacije na število hospitalizacij na navadnih oddelkih in oddelkih intenzivne terapije.

"Za primerjavo: ocenjujemo, da je prekužena že približno tretjina populacije, kar zmanjša reprodukcijsko število R za tretjino glede na siceršnjo vrednost in že občutno pripomore k lažjemu obvladovanju epidemije," pa o prekuževanju dodaja Leskovar. 

Pri zmanjšanju reprodukcijskega faktorja po njegovih besedah cepljenje še nekaj časa ne bo imelo velikega vpliva, saj 10-odstotna precepljenost po teh izračunih pomeni le 10 odstotkov manjši R kot sicer (npr. R=1,1 namesto R=1,2). 

Leskovar zato izpostavlja pomembnost izvajanja veljavnih priporočil kljub cepljenju, torej redno zračenje zaprtih prostorov, uporabo zaščitne maske na javnih mestih, vzdrževanje medsebojne razdalje, umivanje in razkuževanje rok ter obveščanje svojih stikov o simptomih. Da bi lahko epidemiološka služba spet začela slediti stikom, moramo namreč beležiti manj kot 300 pozitivnih oseb na dan. 

Študija učinkovitosti cepljenja v Izraelu: občutno manj hospitalizacij pri starejših

O uspešnosti cepilne kampanje Izraela smo že pisali. Do vključno 15. februarja so precepili 30,17 odstotka populacije, vsaj eno dozo pa je dobilo 46,08 odstotka ljudi. 

Raziskovalci znanstvenega inštituta Weizmann, univerze Tel Aviv in izraelskega tehnološkega inštituta so pripravili študijo, ki kaže, da se je število novih primerov in hospitalizacij začelo v večji meri in veliko prej manjšati pri starejši populaciji. Kampanja je tako dosegla ravno tisto, kar je najvažnejše. 

V študiji so raziskovalci upoštevali podatke izraelskega ministrstva za zdravje, in sicer za obdobje med marcem 2020 in februarjem 2021. V analizo so vključili starost in spol okuženih, število hospitalizacij in opravljenih PCR-testiranj, klinično sliko obolelih in smrti ljudi zaradi covida-19. Ob tem so preučevali tudi podatke o cepljenju, tj. dnevno število doz (prvi in drugi odmerek ločeno) po starostnih skupinah. Skupno so preučili podatke 3,42 milijona cepljenih in 684.000 potrjeno okuženih. 

V prvem tednu februarja so opazili 49-odstotni padec kritično bolnih pacientov v primerjavi z obdobjem pred 21 dnevi. Okoli 80 odstotkov ljudi, starih več kot 60 let, je takrat že bilo cepljenih. 

Pri ljudeh, starejših od 60 let, ki predstavljajo največji del hudo bolnih, analiza kaže, da je cepivo zmanjšalo število primerov za okoli 60 odstotkov po prvem odmerku in za 94 odstotkov po drugem. 

Ugotovili so tudi, da so območja z večjim številom okužb in nižjim socialno-ekonomskim statusom tista, ki imajo nižjo precepljenost, zato so pozvali k temu, da je treba tudi te ljudi dodatno spodbujati k cepljenju oziroma da je treba zagotoviti dostopnost cepiv. 

Iz zdravstvene organizacije Clalit Health Services, ki je največji ponudnik zdravstvenih storitev v državi, pa so sporočili, da je v njihovi zadnji študiji o učinkovitosti cepiva sodelovalo 600.000 ljudi, ki so bili cepljeni z obema odmerkoma cepiva Comirnaty, in prav toliko ljudi, ki niso bili cepljeni. 

Med cepljenimi so zabeležili 94 odstotkov manj simptomatskih okužb in 92 odstotkov manj primerov hude oblike bolezni kot pri tistih, ki niso bili cepljeni, so zapisali. "Učinkovitost se je ohranila pri vseh starostnih skupinah, tudi pri starejših od 70 let," so dodali. 

"Objava preliminarnih rezultatov je namenjena temu, da bi tistim, ki še niso cepljeni, pokazali, da je Pfizerjevo cepivo zelo učinkovito in da preprečuje hudo obliko bolezni," so poudarili v Clalitu.