Milijonski aneksi, rekordni dobički?

Družba za infrastrukturo je v zadnjem letu po podatkih portala javnih naročil odobrila več kot 200 aneksov, s katerimi je podaljšala gradnjo, plačala dodatna in nepredvidena dela ali zagotovila dodatna sredstva zaradi podražitev. "Od leta 2012 do 2024 je bilo pri gradbenih pogodbah, ki so bile sklenjene na odprtem postopku javnega naročanja oz. po naročilu male vrednosti, v povprečju 67 odstotkov takšnih, ki so imele anekse," pojasnjuje direktorica direkcije za infrastrukturo Karmen Praprotnik. "In od teh sklenjenih pogodb je bilo 29 odstotkov takšnih, ki so imele finančne anekse. Največ jih je bilo v letih 2012 in 2017, visok odstotek je bil tudi v letih 2021 in 2022, ko govorimo o visoki podražitvi gradbenih elementov, ki se seveda posledično pozna tudi v visokem odstotku sklenjenih aneksov."

In kolikšne so v povprečju višine teh aneksov? "Redko presežemo 30 odstotkov," pojasnjuje Praprotnikova. "Gibljemo se nekje do 30 odstotkov. A manjšina je takšnih, ki bi imele tako visok odstotek podražitve."

Serijske podražitve velikih projektov

Pediatrična klinika v Ljubljani se je s 50 milijonov evrov podražila na 100 milijonov evrov, gradnja šentviškega predora s prvotnih 48 milijonov evrov na 135 milijonov evrov. Cena projekta Stožice, ki je za seboj med drugim pustil opeharjene in nepoplačane podizvajalce, je s predvidenih 81 milijonov evrov narasla na 114 milijonov evrov. Največja slovenska energetska naložba doslej, TEŠ 6, pa se je zaradi 11 aneksov in 21 variacij pogodb, ki so temeljile na napačnih in zavajajočih podatkih, z dobrih 600 milijonov evrov podražila na kar milijardo in 400 milijonov.

A dražijo se tudi aktualni infrastrukturni projekti. Za dobrih osem milijonov evrov, kar je skoraj devet odstotkov vrednosti osnovne pogodbe, ki jo je dobil konzorcij Kolektor Kolinga, SŽ-ŽGP, CGP in GH Holdinga, se je denimo podražila nadgradnja železniške proge Brezovica–Borovnica in železniške postaje v Borovnici. Za dobra dva milijona evrov je dražja sanacija galerije Šklendrovec na cesti med Renkami in Zagorjem, ki jo izvajajo Trgograd, Kolektor CPG in AGM Nemec. S tremi finančnimi aneksi, skupaj težkimi več kot 21 milijonov evrov, pa se je podražil tudi eden večjih projektov na železniški infrastrukturi – nadgradnja železniškega vozlišča in postaje na Pragerskem. Gradi ga Riko, ki je v lasti enega najbolj znanih slovenskih poslovnežev Janeza Škrabca, skupaj z rusko družbo RZD International.

"Predvsem pri izvedbi kompleksnih projektov, katerih izvedba traja več let, se velikokrat skupaj z naročnikom soočamo z mnogimi spremenljivkami, ki jih tudi še najbolje pripravljena pogodbena dokumentacija ne more zajeti, ne predvideti," sporočajo iz Rika. "Zato so aneksi nekaj povsem običajnega v pogodbenih odnosih ne le pri nas, ampak tudi v svetu."

18 aneksov in 9,5-milijonska podražitev

18 aneksov, 9,5 milijona evrov dražji projekt, leto in pol zamude pri gradnji ... Takšna je bila popotnica novega ljubljanskega kopališča Ilirija, ki so ga odprli pred mesecem dni. 

Prva ocena novega kopališča v proračunu pred petimi leti je bila dobrih 36 milijonov evrov. Leto pozneje – leta 2021 – je bilo na javnem razpisu vseh šest ponudb predragih, zato je občina po pogajanjih – leto kasneje  – podpisala pogodbo s podjetjem Makro 5 gradnje za 53 milijonov evrov. Danes je bazen dražji za skoraj 18 odstotkov.

Zakaj je bilo potrebnih 18 aneksov? Vrstile so se spremembe podizvajalcev, sodelovalo jih je več kot 40, s tremi aneksi pa se je lani kopališče začelo dražiti. Od marca do decembra je bilo za 9,5 milijona evrov dodatnih del: za 1,2 milijona evrov so zgradili dodaten požarni izhod iz garažne hiše in povezali garažno hišo z obstoječim podhodom pod Bleiwesovo cesto. Za 2,9 milijona so naredili dostop do kolektorja, dodatno razsvetljavo, spremenili ograje in strop. Decembra znova dodatna dela za 5,3 milijona – zgradili so zdravstvene ambulante in pritrdila za sončne celice.

32 aneksov, 40-milijonska podražitev

Še precej več aneksov kot gradnja kopališča Ilirija ima ena večjih vodnih investicij v Sloveniji, gradnja akumulacijskega bazena hidroelektrarne Brežice. Po prvotni pogodbi, ki jo je državno podjetje Infra leta 2015 podpisalo s podjetjem Riko, bi morala investicija stati 80 milijonov evrov (z DDV). Danes je za 40 milijonov evrov dražja in je presegla 120 milijonov evrov. Razlog: 32 aneksov.  Kot pojasnjujejo v podjetju Infra, je 30 aneksov, med njimi tudi vse finančne, podpisal nekdanji direktor Vojko Sotošek. Dva za podaljšanje roka gradnje, ki sicer še vedno ni končana, pa njegov naslednik Janez Pustatičnik.

Gradbinci stiskajo naročnike?

Pogosto se projekti serijsko in vrtoglavo dražijo, še preden zabrnijo prvi gradbeni stroji, tudi zaradi podcenjenih in nerealnih vrednosti, ki jih določi naročnik. To se je denimo zgodilo pri razpisu za prenovo ljubljanske železniške postaje. Na direkciji za infrastrukturo so ob objavi razpisa vrednost projekta ocenili na slabih 167 milijonov evrov. Najugodnejša ponudba konzorcija gradbincev pod vodstvom podjeta SŽ-ŽGP je bila skoraj 100 milijonov evrov višja. "Stvari so bile podcenjene," je prepričan Blaž Miklavčič, prvi mož podjetja GH Holding, ki sodeluje pri 200-milijonski nadgradnji postaje. "In potem se začne javna razprava, vsi se začnemo čuditi, zakaj je tako drago, zakaj smo toliko nad budžetom. Vprašati se je treba, ali je budžet pravi."

Podobno se je dogajalo pri predvideni gradnji 17 kilometrov dolgega odseka tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Še leta 2022 je DARS vrednost sicer tehnično zahtevnega sklopa hitre ceste, znanega pod imenom Velunja, ocenil na 269 milijonov evrov. Danes je ponudba konzorcija, ki ga vodi Kolektor CPG, 130 milijonov evrov višja. "Treba je narediti analizo, kaj se je v resnici zgodilo," je prepričan Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. "Da vidimo, kje je problem. Ali je problem v prenizko zastavljeni razpisni ceni, v okviru tega, kaj naročnik pričakuje, ali pa so ponudniki mogoče res cene postavili previsoko, vključili nekaj, kar ne ustreza pričakovanjem naročnika. Ampak to je stvar analize."

Oba prst uperjata tudi v politiko. "Imamo pač politike, ki obljubljajo na pamet," je neposreden Miklavčič. "In potem se v bistvu poraja dvom. V gradbeništvu, posebej pri velikih infrastrukturnih projektih, so velike številke in potem so vse oči uprte v gradbenike." Ficko pa dodaja: "Pompozne izjave vnašajo nezaupanje v javnost. Vnašajo nemir med inženirsko stroko. Hkrati pa vnašajo negotovost tako med naročnike, med izvajalce in vse, ki so odgovorni, ker ne upajo sprejemati nobenih odločitev."

Na direkciji za infrastrukturo sicer zagotavljajo, da vsak odklon pri projektih, bodisi finančni bodisi časovni, podrobno preučijo. "Nič se ne potrjuje kar na lepe oči," pojasnjuje Karmen Praprotnik. "Vedno so argumenti, ki so na mestu."

Poslovni kanibalizem?

Ni neobičajno, da najcenejši ponudnik, ki dobi posel, z aneksom kmalu postane najdražji. A prvi mož podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli zagotavlja, da tega gradbinci nikakor ne počnejo načrtno. "S tem zavedanjem, da se bo kasneje nekaj zgodilo, gradbinci nikakor ne operiramo. To bi bile čiste špekulacije in na tak način seveda ne moremo voditi podjetja z nekaj sto zaposlenimi."

"To je definitivno neodgovorno vedenje konkurentov, prenizke cene nas pripeljejo v kanibalizem," zagotavlja tudi  Miklavčič. "S prenizko ceno se projekti dobivajo na silo in prinašajo nesrečo tako izvajalcem, njihovim partnerjem in pogosto tudi naročniku. Jaz se spomnim, ko je bila finančna kriza leta 2009, 2010. Takrat smo v bistvu vsi opazovali pravo obliko poslovnega kanibalizma med gradbinci. In rezultat tega je bil, da je tri četrtine velikih izvajalcev končalo v stečaju in so za vse večne čase izginili s trga."

Aneksi, serijske podražitve in milijonski dobički

In kako pravzaprav poslujejo največji slovenski gradbinci? Z milijonskimi dobički. Najvišjega, slabih 19 milijonov evrov, je leta 2023 ustvaril novomeški gradbinec CGP. Pol manjši je bil dobiček podjetja Kolektor CPG. Dobrih sedem milijonov evrov čistega dobička – štirikrat več kot leto pred tem – je ustvaril VOC Celje.

20 največjih gradbenih podjetij v Sloveniji na leto v povprečju ustvari dve milijardi evrov prihodkov in dobrih 60 milijonov evrov dobička. "Gradbenikom lahko sicer ves dobiček poberete," se brani Miklavčič. "Pa bodo še vedno aneksi in se bodo projekti dražili. Takšna je pač realnost."

Leta 2023 so se sicer celotni prihodki v gradbeništvu v primerjavi z letom prej po podatkih Ajpesa zvišali za slabih 19 odstotkov, neto čisti dobiček se je povečal za kar 33 odstotkov, na 386 milijonov evrov, neto dodana vrednost na zaposlenega pa za 21 odstotkov, na 45.629 evrov.