Dejstva, ki jih morate vedeti o cepljenju proti covidu-19

Koristi cepljenja proti covidu-19 

Cilj cepljenja je zmanjšati število smrti in število hospitalizacij zaradi covida-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka bolezni in razbremeniti zdravstveni sistem. Ob tem je pomembno vedeti, da nihče ne ve, kako bo covid vplival nanj, ko zboli. Če se z njim okužite, lahko bolezen razširite na družino, prijatelje in druge okoli sebe. Cepivo proti covidu vas zaščiti z ustvarjanjem protitelesnega in celičnega imunskega odziva v telesu, da ne bi zboleli za covidom, oziroma prepreči, da bi se okužili. Če se vseeno okužite, lahko cepivo prepreči, da bi hudo zboleli. Pomembno pa je, da cepljenje pomaga zaščititi tudi ljudi okoli vas, še posebej tiste z večjim tveganjem za hudo bolezen zaradi covida-19.

Za zdaj še ni jasnih dokazov, da bi cepiva proti SARS-CoV-2 izzvala sterilizacijsko imunost, torej povsem onemogočila tudi prenos bolezni z nekoga, ki je bil cepljen. Klinične raziskave (z izjemo AstraZenecinega cepiva) enostavno niso preučevale učinkovitosti cepiv pri preprečevanju asimptomatskih okužb.

Bo cepljenje proti covidu-19 postalo obvezno?

Cepljenje je prostovoljno. Pri odločanju o cepljenju proti covidu-19 se ne odločamo za ali proti cepljenju, ampak med cepljenjem in boleznijo, to je zlasti pomembno med epidemijo, ki pomeni veliko verjetnost zbolevanja vseh. Tveganja za zaplete so pri sodobnih cepivih izjemno redka, po drugi strani pa so zapleti pri nalezljivi bolezni pogostejši in hujši.

Ali kdo ne sme prejeti cepiva proti covidu-19?

Za otroke, mlajše od 16 let, trenutno razpoložljiva cepiva še niso registrirana. Študije, vključno z mlajšimi otroki, se bodo začele kmalu. 

Cepljenje nosečnic se lahko opravi po skrbnem pretehtanju koristi in tveganj. To je posebej pomembno pri nosečnicah s tveganji za težji potek covida-19 in pri nosečnicah, ki so izraziteje izpostavljene okužbi, npr. zdravstvene delavke. Po porodu ni zadržkov za cepljenje.

Otrok in nosečnic dosedanja klinična vrednotenja niso zajela (kar tudi ni običajno), so pa vanje vključili starejše in nekatere skupine kroničnih bolnikov, za katere je znano, da imajo večje tveganje za hujši potek bolezni. Zanje je cepljenje varno in učinkovito. Cepijo se načeloma lahko tudi ljudje z avtoimunimi boleznimi in rakavi bolniki, ki prejemajo imunosupresivne učinkovine, a je pri teh moč pričakovati nižjo učinkovitost.

Cepivo proti covidu-19 povzroča covid-19?

Ne. Cepivo ne vsebuje virusov in ne more povzročiti bolezni covid-19. Drži pa, da traja nekaj tednov po cepljenju, da telo vzpostavi imunost. Posledično je mogoče, da se z virusom okužite tik pred ali po cepljenju.

Kakšni so neželeni učinki cepiva proti covidu-19?

Pri cepivih proti covidu-19 poročajo o kratkoročnih blagih ali zmernih reakcijah, ki se razrešijo brez zapletov ali poškodb. Cepivo proti covidu-19 lahko po prvem ali drugem odmerku povzroči blage neželene učinke, kot so: bolečina, pordelost ali oteklina na mestu vboda, povišana telesna temperatura, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah, mrzlica, bolečine v sklepih. 

Večina neželenih učinkov se pojavi v prvih treh dneh po cepljenju in običajno traja le od enega do dveh dni. Ti stranski učinki pa v resnici kažejo, da se imunski sistem dobro odziva na cepivo, in so pogosti tudi pri ostalih cepljenjih.

Večina neželenih učinkov, če do njih pride, se izrazi relativno kmalu, v 14 dneh po cepljenju. Dolgoročni neželeni učinki zaradi samega mehanizma delovanja in dobro definirane sestave cepiva niso pričakovani.

Ali se lahko cepim, če sem že imel covid-19?

Če zbolimo za covidom-19, nam ta nudi naravno zaščito ali imunost pred ponovno okužbo z virusom. Ni pa jasno, kako dolgo ta zaščita traja. Ker je možna ponovna okužba, ki lahko povzroči hude zdravstvene zaplete, je cepljenje priporočljivo, lahko pa ga preložite na tri mesece po diagnozi. Za zdaj v Sloveniji velja priporočilo pol leta po diagnozi zaradi pomanjkanja cepiv. Ponovna okužba z virusom prej kot v treh mesecih je izjemno redka.

Cepiva niso varna, ker so jih tako hitro razvili in testirali.

Do hitrega razvoja cepiva je prišlo v želji po obvladovanju koronavirusne bolezni, ki je korenito spremenila ves svet. Številna farmacevtska podjetja so v razvoj cepiv proti covidu-19 vložila izjemno veliko denarja. Tudi zato je bilo možno hitreje in učinkoviteje delati, kar pa ne pomeni, da so lahko zaobšli varnostne postopke ali se izognili testiranjem. Vsa cepiva morajo iti skozi enake točno določene procese, za kar poskrbijo ustrezne institucije. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi. Res je, da je bila časovnica strnjena, vendar se vmesnih korakov ni preskočilo. Spremljanje varnosti cepiv se bo nadaljevalo.

Drži, da so cepiva prvič prišla na trg, a tehnologija ni nova. Platforma mRNA je v kliničnih vrednotenjih v uporabi od leta 2007, tovrstna cepiva proti nalezljivim virusom, kot so okužbe z virusom zika in steklina, je prejelo že precej prostovoljcev. Cepiva se niso izkazala za problematična, majhne težave so bile le z imunogenostjo, kar je z napredkom tehnologije rešeno. 

Cepiva proti covidu-19 lahko spremenijo naš DNK-zapis.

Nikakor ne. DNK velja za nosilko dedne informacije in se nahaja v jedru, torej ločeno od citosola, kamor pa po prepisu v mRNA ta zrela informacijska RNK potuje. Cepiva, ki so narejena na osnovi informacijske RNA, so dobre kopije lastnih endogenih informacijskih RNA. Stopijo v celico in se zadržujejo izključno v citosolu, ne vdirajo v jedro, v celici se zadržujejo le krajši čas (nekaj dni), saj se razgradijo z naravnimi mehanizmi (podobno kot lastne celične mRNA).

Cepivo proti covidu-19 povzroča neplodnost.

Ne, ne povzroča neplodnosti. Strah, da bi lahko cepivo proti novemu koronavirusu povzročilo neplodnost, je neutemeljen. 

Če bi navzkrižna reakcija imunskega sistema predstavljala težavo, bi pričakovali tudi, da bodo imele okužene ženske (vsaj) v prvem trimesečju nosečnosti večje tveganje spontanega splava.

Več različnih raziskav pa kaže, da to ne drži.

Cepiva ne povzročajo alergijskih reakcij.

Cepiva lahko povzročijo alergijske reakcije, a so te redke in jih lahko praktično vedno zdravimo brez neželenih posledic.

Alergijske reakcije na cepiva so v splošnem zelo redke, njihova pogostost je ocenjena na od 1/50.000 do 1/1.000.000 cepljenih. Glede na to, da so alergije na splošno v porastu, sploh v razvitem svetu, se spremljajo tudi alergije na cepiva in sestavine cepiv. Po do sedaj znanih podatkih je pojavnost hude alergijske reakcije na Pfizerjevo cepivo 1:100.000.

Cepi se v zdravstvenih ustanovah, kjer je na voljo takojšnja medicinska pomoč. Ob redkih primerih težjih alergijskih reakcij človek prejme adrenalin, pogosto tudi druga zdravila proti preobčutljivosti. Težave navadno izzvenijo že po nekaj minutah do nekaj urah, človeka pa se lahko sprejme tudi na opazovanje, ki navadno traja manj kot 24 ur.

Če posameznik doživi alergijsko reakcijo po prvem odmerku, ga z drugim ne cepijo.

Cepljenje proti gripi poveča verjetnost okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2 in vodi v težje zaplete.

Cepivo proti gripi ne poveča tveganja za okužbo s SARS-CoV-2, ugotavljajo v študijah, ter poudarjajo, da cepivo ne vpliva na tveganje za okužbo z drugimi virusnimi okužbami dihal, vključno z drugimi vrstami koronavirusa. 

Nekateri podatki kažejo celo, da hkratna okužba z novim koronavirusom in gripo podvoji tveganje za smrt v primerjavi z okužbo z ‘zgolj’ novim koronavirusom. Prav zato se je letos toliko bolj smiselno cepiti proti gripi!

Nihče ne ve, kakšna je sestava cepiv proti covidu-19.

Ne drži. Evropska agencija za zdravila za vsako zdravilo oziroma cepivo, ki ga odobri, objavi povzetek ovrednotenja cepiva, v katerem so zapisane učinkovine in tudi pomožne snovi.

Zaradi cepiva covid-19 poteka huje.

Ne drži, ravno obratno. Cepivo Pfizerja in Moderne prepreči hud potek bolezni praktično pri vseh primerih. Absolutov se v medicini izogibajo, ker vsi poznajo ekstremno redke izjeme. Samo ena stvar je v medicini 100-odstotna, in sicer, da vsi umremo. Če kljub cepivu zbolite, bo potek bolezni lažji in posledično z manj zapleti.

Naravna imunost je boljša.

Pri cepljenju proti covidu-19 to ne drži. Imunost po cepljenju je boljša kot naravna imunost predvsem pri tistih, ki so bolezen preboleli asimptomatsko in blago. Razlog je v tem, da virus sam oslabi imunski sistem ob okužbi in s tem sam sebi pripravi pot za ponovno okužbo kasneje, medtem ko pri cepivu te ohromitve imunskega sistema ni. 

Ali cepivo učinkovito deluje tudi proti novim različicam virusa? 

Strokovnjaki so si enotni, da nas cepivo ščiti tudi proti novim sevom, vsaj za zdaj. Mutacije virusov se pogosto dogajajo in so pričakovane. Cepiva, ki so na voljo, je tudi precej enostavno prilagoditi. Mutacije tako predvidoma ne bodo bistveno vplivale na učinkovitost obstoječih cepiv proti covidu-19.

Dober posredni dokaz za to so opažanja, da protitelesa, izolirana iz krvi cepljenih, učinkovito preprečijo okužbo celic, ki jih gojimo v laboratoriju, z novim koronavirusom.

S cepljenjem bodo v nas vgradili mikročip in tako prevzeli nadzor nad nami.

Ne. Trditev je povsem neosnovana.

Koliko stane cepljenje? 

Cepljenje je za državljane brezplačno, ne glede na to, ali so zavarovani, saj cepivo in izvedbo cepljenja plača država. Cene cepiv znašajo: Pfizer/BioNTech 12 evrov, od Moderne 18 dolarjev oziroma 14,8 evra, odmerek cepiva Oxford/AstraZeneca, ki še ni registrirano v EU, pa stane 1,78 evra.