Evropska komisija (EK) se je v imenu vseh 27 članic EU s proizvajalci cepiv pogajala za primerno ceno in količino cepiva. Do zdaj so zagotovili okoli 2,3 milijarde odmerkov. Glede cen posameznih odmerkov so v Bruslju skrivnostni, saj gre, kot pojasnjujejo, za zaupne in občutljive poslovne podatke.
Kljub temu so okvirne cene, čeprav uradno niso potrjene, vendarle znane po zaslugi belgijske ministrice za finance Eve de Bleeker, ki je na družbenem omrežju Twitter z javnostjo delila cene posameznih cepiv, ki jih je naročila Evropska komisija.
Iz dokumenta, ki ga je kasneje izbrisala, je razvidno, da je bila Evropska komisija v pogajanjih uspešnejša od ZDA. V primeru covida-19 se je ameriška vlada neposredno pogajala s proizvajalci, običajno pa to vlogo prevzamejo posamezne zavarovalnice.
Če ameriška vlada ni financirala razvoja cepiva Comirnaty, je to storila Evropska unija, kar bi lahko posledično vplivalo tudi na nižjo ceno. Evropska unija je nemškemu BioNTechu junija ponudila 122 milijonov dolarjev (101 milijon evrov) sredstev za razvoj cepiva, dodatno pa so v septembru prejeli še 458 milijonov dolarjev (379 milijonov evrov) od nemške vlade, je poročal The Washington Post.
Iz dokumenta, ki ga je objavila belgijska ministrica, je jasno, da je EK s Pfizerjem izpogajala ceno 12 evrov na odmerek. Skupna cena za posameznika, ki se dvakrat cepi, je tako 24 evrov. To je manj kot osnovna oglaševana cena podjetja, ki je oznanilo, da bo cepivo prodajalo za 19,5 dolarja (okoli 16,4 evra), kar so plačale ZDA.
Modernino cepivo Evropsko unijo stane 18 dolarjev (15 evrov) na odmerek. Podjetje si je sicer prizadevalo, da bi za cepivo računalo od 25 (20,7 evra) do 37 dolarjev (30,6 evra). Ameriška vlada je bila neposredno vpletena v razvoj cepiva, podpisali pa so pogodbo, na podlagi katere so ZDA za posamezni odmerek plačale 15 dolarjev (12,4 evra).
Eric Mamer, predstavnik Evropske komisije, ni želel komentirati cenika, saj so dogovori s proizvajalci zaupni, ni pa ga tudi zanikal. Predstavnik De Bleeker pa je pojasnil, da so bili podatki objavljeni po obtožbah opozicije, da belgijska vlada nima dovolj denarja za nakup cepiva. "Želeli smo biti transparentni, a smo bili očitno preveč transparentni," je dejal.
Cepivo AstraZenece bo EU stalo 1,78 evra na odmerek, kar je precej manj, kot bosta za cepivo odšteli ZDA ali Velika Britanija (od 2,5 do 3,3 evra). Cepivo Johnson & Johnson, ki je trenutno pod drobnogledom Evropske agencije za zdravila, bo EU stalo 8,5 dolarja (sedem evrov) na odmerek. EU je s Sanofi/GlaxoSmithKline izpogajala ceno 7,56 evra na odmerek, s Curevacom pa 10 evrov na odmerek, še kaže dokument. Tudi Južno Afriko cepljenje stane več kot EU. Za 1,5 milijona odmerkov AstraZenece, ki jih kasneje sploh niso uporabili zaradi slabše učinkovitosti proti južnoafriškemu sevu, so plačali 4,3 evra na odmerek.
Cena cepiva je sicer le eden od faktorjev v programu cepljenja posameznih držav. Velika Britanija je na primer za celoten projekt rezervirala 11,7 milijarde britanskih funtov (13,5 milijarde evrov), od tega bodo 2,9 milijarde (3,35 milijarde evrov) namenili za nakup cepiva.
Evropska unija je glede cen skrivnostna, saj so del zaupnih pogajanj, kar je sprožilo pozive k večji transparentnosti, saj imajo državljani pravico vedeti, koliko bodo njihove države odštele za cepiva. Klavzule o zaupnosti predstavljajo prednost za proizvajalce, saj tako lažje prilagajajo cene od države do države. Cene v EU veljajo za vse članice, kar pomeni, da bo Slovenija plačala toliko kot vse druge članice. Točnega zneska nam sicer na ministrstvu za zdravje niso želeli zaupati, so pa nam dejali, da bo vse stroške kril proračun RS. Cepljenje je brezplačno za vse.
Stroški cepljenja v primerjavi z gospodarsko škodo nizki
Več ekonomistov je sicer opozorilo, da je cena cepiv dokaj nepomembna v primerjavi z gospodarsko škodo, ki jo je povzročila pandemija. Ministrstvo za gospodarstvo je januarja pripravilo program razvojnih spodbud za leto 2021, ki vključujejo tako nepovratna kot povratna sredstva, s katerimi bodo prispevali h gospodarskemu okrevanju po zaključku epidemije. Celotna vrednost pomoči gospodarstvu skozi razvojne spodbude bo znašala 600 milijonov evrov, od tega bo 248 milijonov nepovratnih, 410 milijonov evrov pa povratnih sredstev.
Izrael, ki je po hitrosti cepljenja v samem svetovnem vrhu, je za cepivi Pfizerja in Moderne plačal precej višjo ceno kot EU (23,5 evra na odmerek). A kot so pojasnili, bo cepljenje celotnega prebivalstva državo stalo toliko kot dva dneva 'lockdowna' oziroma popolnega zaprtja države. Izrael si je sicer več odmerkov zagotovil predvsem na račun dogovora s Pfizerjem, na podlagi katerega ameriškemu proizvajalcu pošilja analize cepljenja in njegove učinke na prebivalstvo.
Cepiva le delček celotnih prihodkov farmacevtskih podjetij
Preden je svet vso pozornost usmeril v pandemijo covida-19, so cepiva proizvajalcem letno prinašala okoli 24 milijonov dolarjev (okoli 20 milijonov evrov). Znesek predstavlja le majhen delež celotnih prihodkov farmacevtske industrije, ki se po ocenah poznavalcev giba okoli bilijona evrov.
Podjetja sprva niso hitela s financiranjem razvoja cepiv, saj se ustvarjanje novih cepiv v času zdravstvenih kriz v preteklosti ni izkazalo za zelo donosno. Razlogov je več, je poročal BBC. Razvoj cepiva običajno traja dlje časa, revnejše države, ki si ne morejo privoščiti visokih cen, pa potrebujejo večje zaloge cepiva. Po drugi strani tovrstno cepivo posameznik prejme le enkrat ali dvakrat, medtem ko zdravila, ki jih v predvsem v premožnejših državah uporabljajo na dnevni bazi, prinašajo več dobička. Farmacevtska podjetja, ki so začela izdelovati cepivo proti virusa zika ali sarsu, so se tako hitro opekla. Pod predpostavko, da bi novi koronavirus ostal v populaciji kot gripa in bi zahteval letno cepljenje, pa bi seveda cepivo prineslo dodatne koristi tudi za proizvajalce.
Pritisk na farmacevtske gigante in pričakovanja, da bodo ponudili ugodno in dostopno cepivo, kar v času grožnje javnemu zdravju v ospredje postavlja tudi etični vidik, je bil tako izjemno velik. Proizvajalci cepiv so se zato zavezali, da bodo prve milijone odmerkov ponujali po znižanih cenah, kar se lahko v prihodnosti spremeni.
Zelo pomembno vlogo odigrata tudi ugled in prestiž, ki ga učinkovito cepivo, ki bi končalo svetovno pandemijo, prinaša posameznemu podjetju. V primeru previsokih cen bi bil lahko ugled omadeževan, česar so se zavedali tudi proizvajalci.
Glede na dejstvo, da je cepivo proti covidu-19 deležno večjega povpraševanja kot recimo proti gripi, in ob predpostavki, da bo začetna stopnja dobička nižja, je trg cepiv proti covidu-19 trenutno vreden okoli 10 milijard dolarjev (8,3 milijarde evrov) letno, poroča časnik Financial Times. Za primerjavo so na portalu Quartz navedli podjetje Merck, ki samo z zdravilom Keytruda, ki se uporablja za zdravljenje raka, letno zasluži več kot sedem milijard dolarjev (5,8 milijarde evrov).
Se bodo cene cepiv v prihodnje zviševale?
Zdaj še tudi ni povsem jasno, kako bo videti obdobje po pandemiji. Povsem mogoče je, da bo virus med populacijo krožil še nekaj let, svet pa bo posledično potreboval nove odmerke cepiva. Čeprav cepiva podjetjem za zdaj še ne prinašajo enormnih dobičkov, se zna to v prihodnosti spremeniti. Farmacevtskim družbam bo, paradoksalno, lažje dosegati višje cene svojih cepiv, ko te ne bodo več tako bistvene za vrnitev naših življenj v normalnost.
Nekatera podjetja so sicer javno pojasnila, da se ne nameravajo okoristiti na račun zdravstvene krize, še posebej, ker so prejela precej zunanjih finančnih vložkov. Ameriški gigant Johnson & Johnson in AstraZeneca sta se zavezala, da bosta svoji cepivi prodajala po ceni, ki pokrije izključno stroške proizvodnje. AstraZeneca trenutno ponuja najugodnejše cepivo na trgu.
Moderna, majhno biotehnološko podjetje, ki že leta vso pozornost posveča novi tehnologiji, ki je omogočila razvoj revolucionarnega cepiva na osnovi mRNA, je po drugi strani svoje cepivo ocenila precej višje: cena za odmerek se giblje do 37 dolarjev (30,6 evra). Njihov cilj je med drugim ustvariti nekaj dobička za delničarje podjetja, sicer pa del cene pokriva tudi stroške prevoza cepiva pri zelo nizkih temperaturah.
Cene niso fiksno določene. Običajno farmacevtska podjetja državam zaračunajo različne zneske, odvisno od tega, kaj si lahko država privošči. Obljuba AstraZenece, da bo nizke cene ohranila, velja le za čas trajanja pandemije. Višje cene bi lahko zaračunali že prihodnje leto, seveda odvisno od razmer.
Rasmus Bech Hensen, izvršni direktor znanstveno-analitičnega podjetja Airfinity, je za BBC pojasnil, da od majhnih zasebnih podjetij ne smemo pričakovati, da bodo izdelovala cepiva, pri tem pa ne bodo iskala dobička. Kot je dejal, je treba namreč upoštevati, da so podjetja veliko tvegala, naložbe v raziskave in razvoj pa so bile enormne. Če želimo, da bodo majhna podjetja tudi v prihodnje dosegala pomembne znanstvene dosežke, jih mora seveda nekdo nagraditi.
Bodo torej farmacevtska podjetja ustvarila velike dobičke? Trenutno so podjetja zasedena s hitrim izpolnjevanjem večmilijonskih naročil vlad. Proizvajalci, ki cepivo prodajajo bogatim državam, si lahko obetajo dobiček, medtem ko bo AstraZeneca pokrila le svoje stroške. Emily Fields, vodja evropske farmacevtske raziskave pri Barclaysu, je za BBC dejala, da bo okvir za ustvarjanje dobička začasen in omejen. V kliničnih študijah je več deset cepiv, zato bo v prihodnje ob večji konkurenci težje postavljati visoke cene, pravi. Na dolgi rok bo največjo vlogo odigral ugled. Cepiva bi lahko odprla vrata tudi prodaji raznih terapij za zdravljenje covida-19 ali drugih izdelkov, ki bi se izkazali za bolj dobičkonosne.
Tržna vrednost BioNTecha in Moderne se je zvišala ravno zato, ker njihovo cepivo dokazuje, da koncept nove tehnologije mRNA deluje. "Vsi so navdušeni nad učinkovitostjo," pravi Fieldova. Pred covidom-19 je BioNTech razvijal cepivo proti kožnemu raku, Moderna pa si prizadeva za razvoj cepiva proti raku na jajčnikih na osnovi mRNA. Če bi kateri od projektov uspel, bi bile koristi velike.
Proizvodnja cepiv kompleksen in drag posel s številnimi tveganji
Visoki stroški in kompleksnost proizvodnje cepiv so sicer razlog, da so na trgu do zdaj dominirali štirje ključni igralci, ki si lastijo okoli 85 odstotkov trga. To so podjetja GlaxoSmithKline (GSK), Sanofi, Merck in Pfizer. Pandemija je karte nekoliko pomešala, kot poroča Financial Times pa bi lahko Pfizer svoje prihodke trikrat povečal na račun cepiva proti covidu-19, Moderna in Novavax pa bi po prodaji cepiv lahko prehitela GSK, Merck in Sanofi.
Dobički od cepiv, ki imajo omejen obseg uporabe, so sicer neprimerljivo nižji od preostalih zdravil. Farmacevtsko podjetje Wyeth, ki si ga zdaj lasti Pfizer, je prenehalo proizvodnjo cepiva proti gripi že pred 20 leti, predvsem zaradi premajhnih prihodkov. Dve desetletji kasneje se je industrija sicer okrepila zaradi večjega povpraševanja, a je proizvodnja še vedno zelo dolga in draga.
V predkliničnih študijah imajo cepiva okoli sedem odstotkov možnosti, da bodo uspešna, medtem ko imajo tista, ki pridejo do kliničnih faz, okoli 20-odstotne možnosti, je za poslovno revijo Intheblack povedal avstralski profesor Brendan Crabb, direktor inštituta Burnet iz Melbourna. Pred covidom-19 so proizvajalci porabili vsaj milijardo evrov, preden so lahko prodali prvi odmerek. "Kdo ima toliko denarja, da si to lahko privošči, ob tveganju, da cepiva sploh ne bodo delovala," pravi profesor.
Cepiva morajo pred odobritvijo skozi tri faze kliničnih študij na ljudeh, postopek pa lahko traja več let.
Za uspešen razvoj cepiv je tako predvsem pomemben denar, v zdravstveni krizi, kot je pandemija, pa bodo velik del stroškov proizvodnje krili tudi davkoplačevalci. Raziskovalci v Veliki Britaniji so od vlade prejeli 84 milijonov funtov (97 milijonov evrov), v Avstraliji pa so za podporo raziskavam namenili skoraj šest milijonov dolarjev (okoli pet milijonov evrov). Ali bo razvoj cepiva hiter ali počasen, je predvsem odvisno od tveganj in koristi za vlagatelje, pravi Crabb. Obetavna nova tehnologija mRNA bi lahko zdaj, ko se je izkazala za učinkovito, pritegnila več vlagateljev in s tem več denarja, v prihodnjih tednih in mesecih pa se bo pozornost proizvajalcev usmerila v prilagajanje cepiv na nove, bolj odporne različice koronavirusa.
KOMENTARJI (311)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.