proizvodnja celuloze
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
Absurd – hlodovino izvažamo, uvažamo pa izdelke iz slovenskega lesa
15. 02. 2022 06.00Čeprav lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zadnja leta doživlja razcvet, še zdaleč nismo tam, kjer bi želeli biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo predelovalno industrijo boljše razvito, pri nas pa še vedno nimamo npr. proizvodnje ivernih plošč. Podjetja morajo polizdelke popolnoma uvažati iz tujine, ti pa so lahko tudi narejeni iz slovenskega lesa, ki smo ga izvozili. Kako naprej, kakšni so načrti?
Konec 'plastike'? Plastika, ki se razgradi v letu dni, postaja zanimiva tudi za korporacije
18. 05. 2020 19.45Nizozemsko podjetje Avantium upa, da bodo s pomočjo Kickstarterja luč življenja ugledale njihove plastenke iz bioplastike, ki se lahko razgradijo v letu dni. Podjetje sta pri izdelavi sicer že podprla giganta Coca-Cola in Carlsberg. Podjetji bosta, če bo šlo vse po načrtih, v prodajo dali posebno linijo pijač v embalaži, narejeni iz 'rastlinske' plastike.
Mehki slovenski prtički, ki so močni kot tekstil
24. 01. 2012 16.29Slovensko podjetje, ki mu je nekoč že kazalo zelo slabo, ima nov prestižni izdelek, nastal po ideji izumitelja Petra Florjančiča. Prodajali ga bodo po vsem svetu, primeren pa je tako za gospodinjstva kot za gostince in hotelirje.
Vipap: Na cesti 127 presežnih
31. 08. 2006 11.59Po ukinitvi proizvodnje celuloze bodo v krški družbi od 330 presežnih potrebovali le še 125 delavcev.
Še zadnji dim iz Vipapa
30. 08. 2006 10.16Obrat celuloze Vipap Videm Krško je bil še zadnjič v pogonu. Med presežki se je znašlo 336 delavcev.
Pergam napoveduje oster boj
04. 05. 2006 14.56Sindikat je napovedal, da bo nasprotoval namenom o postopni ukinitvi proizvodnje papirja v Krškem.
Proizvodnja celuloze ostaja
03. 03. 2004 00.00Predstavniki vlade so se z vodstvom podjetja Vipap Videm Krško dogovorili, da obrata celuloze zaenkrat ne zaprejo in tako ohranijo 250 delovnih mest.
Celuloza vsaj še en mesec
06. 02. 2004 00.00Člani nadzornega sveta Vipap Videm Krško so podprli dogovor med vlado in upravo podjetja, da celulozna proizvodnja v krški družbi poteka vsaj še en mesec.
Po Tobačni še Vipap Krško
04. 02. 2004 00.00Brez dela v krški tovarni celuloze Vipap Videm naj bi ostalo najmanj 320 ljudi. Sindikati pozivajo vlado, naj prepreči katastrofalne posledice.
Usoda proizvodnje celuloze v Krškem
27. 01. 2004 00.00V krškem podjetju Vipap Videm naj bi po sedanjih načrtih do konca aprila popolnoma opustili proizvodnjo celuloze.
Škodljive posledice ukinitve
08. 06. 2002 00.00Združenje papirništva pri GZS opozarja, da bi prekinitev proizvodnje celuloze v Sloveniji povzročila ogromne posledice pri vrsti gospodarskih organizacij kot tudi dolgoročno škodo pri nacionalnih interesih.
Krški župan nasprotuje pogodbi o NEK
08. 04. 2002 00.00Krški župan Franci Bogovič je znova izrazil nestrinjanje z ratifikacijo pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o ureditvi razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem ter razgradnjo.
Uspešno poslovanje papirnice Krško
22. 10. 2001 00.00V delniški družbi Vipap Videm Krško nenehno izboljšujejo proizvodne in poslovne rezultate. Že ob polletju so proizvedli 124.500 ton celuloze in papirja ter ustvarili za 15,7 milijona nemških mark dobička, kar je krepko nad načrtovanim.
Vipap Videm uspešno posluje kot slovensko podjetje
05. 02. 2001 00.00Poslovno leto 2000 je bilo za Vipap Videm Krško izredno uspešno. Po besedah predsednika uprave Oldricha Kettnerja so v preteklem letu proizvedli rekordnih 271.000 ton celuloze in papirja, s čimer so presegli proizvodnjo te tovarne v zadnjem poldrugem desetletju. Krška papirnica, ki je od lani v lasti praške banke ČSOB, je ustvarila za 238 milijonov mark prihodkov in tako za dva odstotka presegla načrte, pri dobičku, ki je dosegel 25 milijonov mark, pa je načrte presegla kar za petino.
Začeli so se Slovenski kemijski dnevi
28. 09. 2000 00.00V Mariboru so se danes začeli Slovenski kemijski dnevi, na katerih se je zbralo okoli 340 strokovnjakov iz ljubljanske in mariborske univerze, raziskovalnih inštitutov ter gospodarstva. Na osrednjem strokovnem srečanju slovenskih kemikov, ki ga je pod okriljem Slovenskega kemijskega društva pripravila Fakulteta za kemijo in kemijsko tehlologijo iz Maribora v sodelovanju z ljubljansko fakulteto in inštituti, bo danes in jutri svoje referate predstavilo 170 udeležencev. Po besedah predsednika organizacijskega odbora srečanja prof. dr. Petra Glaviča bodo udeleženci Slovenskih kemijskih dnevov, na katerih sodelujejo tudi številni strokovnjaki iz tujine, obravnavali strokovna vprašanja v osmih skupinah, poudarek pa bodo dali prenosu dognanj in rešitev iz znanstveno-raziskovalnega dela v proizvodnjo. Organizatorji Slovenskih kemijskih dnevov so predstavili tudi sinočnji posvet o viziji in strategiji razvoja kemijske industrije v Sloveniji. Po besedah dr. Glaviča je kemijska, farmacevtska in polimerska industrija paradni konj slovenskega gospodarstva, nadpovprečno pa so uspešne tudi druge procesne industrije, med njimi proizvodnja pijač, celuloze in papirja, nekovin in naftnih derivatov. Kljub temu da so kemijska podjetja po dodani vrednosti na zaposlenega v vrhu slovenskega gospodarstva, pa še vedno občutno zaostajajo za uspešnostjo poslovanja kemijske industrije v najbolj razvitih državah Evropske unije, kjer država in kemijska podjetja namenjajo znatno več sredstev za raziskovalno-razvojno delo. Po mnenju strokovnjakov bo treba zato tudi v Sloveniji začeti vlagati v razvojno-raziskovalno delo na področju kemije najmanj 10 do 15 odstotkov prihodka, v naslednjih petih letih pa bo treba prenoviti tri četrtine obstoječih programov. Nujno je tudi stalno izobraževanje zaposlenih ter strateško povezovanje podjetij z domačimi in tujimi partnerji. V okviru Slovenskih kemijskih dnevov je dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo iz Maribora prof. dr. Valter Doleček pripravil sprejem za najbolj uspešne diplomante, ki so za svoje dosežke pri vključevanju v znanstveno-raziskovalno delo prejeli nagrade Sklada Henkel Slovenija. Zlati prstan in denarno nagrado so letos prejeli Amra Perva, Tatjana Čoh in magister Gorazd Sobočan. Kot je dejal dr. Doleček, njihovi dosežki kažejo na to, kako kakovostno je kemijsko izobraževanje v Sloveniji in kakšne možnosti imajo študentje za vključevanje v znanstveno-raziskovalno delo.
Rekordna proizvodnja krškega Vidma
02. 03. 2000 17.03Proizvodnja celuloze in papirja se v krški tovarni Videm po vstopu češkega strateškega partnerja krepi. Po besedah Miloša Habernala, tehničnega direktorja delniške družbe Vipap Videm Krško, je družba v minulem letu dosegla rekordno proizvodnjo, ki je obsegala rekordnih 120.755 ton celuloze in 41.735 ton papirja. Lanski promet podjetja je dosegel 183 milijonov nemških mark, pri čemer je vrednost izvoza znašala 138 milijonov nemških mark.
Industrijska proizvodnja na Hrvaškem letos upada
25. 10. 1999 14.45Industrijska proizvodnja hrvaških podjetij je bila septembra za 2,8 odstotka manjša kot v istem mesecu lani. Po podatkih hrvaškega urada za statistiko je industrijska proizvodnja za isti odstotek nižja v obdobju januar-september glede na isto obdobje lani.