Potem ko je konec lanskega leta ob odprtju prenovljene notredamske katedrale v Parizu svojo priložnost za rokovanje kot prvi oziroma drugi dočakal premier Robert Golob, je zdaj podobno uspelo še formalno prvi politični figuri v državi. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sicer v vrsti čakala in dočakala klepet s prvo damo Združenih držav, kmalu za tem ji je roko ponudil tudi ameriški predsednik Donald Trump. "Vesela sem, da sem lahko obema stisnila roko. Predvsem na gospodu Trumpu je velika odgovornost, vodi najmočnejšo državo na svetu."
Ničkoliko takšnih srečanj je v svojih dveh mandatih v desetletju predsedovanja oddelal tudi Borut Pahor. Kako je nekdanji predsednik videl pogovor Pirc Musarjeve z zakoncema Trump. "Ali so se tam zgodile kakšne dramatične stvari? Verjetno ne." A to še ne pomeni – v isti sapi dodaja Pahor – da so takšne poteze odveč, prav nasprotno. "Tisti hip vse, kar se reče v tem klepetu, niti ni zelo pomembno, ampak ohranite neko človeško vez, ki ni nikoli odveč. Nismo velesila, kljub temu smo samostojna država, in ko predsednica da nekomu roko, jo da v našem imenu. In mislim, da je bilo to čisto v redu izpeljano. Nič narobe."
Da je bila – kljub na posnetku ujetem, morda nerodnem čakanju – odločitev predsednice, da pristopi, pravilna, prikimava tudi strokovnjakinja za protokol Bojana Košnik Čuk. "Prav je, da tudi uradni predstavniki manjših držav sežejo v roko pomembnim akterjem svetovne politike. Seveda je morda treba kdaj malo počakati. Bolj pomembno je, kako počakamo in kako na nek pravilen način pridemo v vrsto in na vrsto."
"Voditelji imamo oziroma imajo svoj stil," pravi Pahor. "Nekateri so bolj zadržani, nekateri bolj temperamentni, jaz sem veljal za bolj temperamentnega voditelja glede srečevanj z drugimi. Če hočete širiti prijateljstvo svoje države, ki jo predstavljate svetu, morate izkoristiti vsak trenutek za to, da daste roko."
In nenazadnje – Pirc Musarjeva in Melania Trump imata zgodovino. Sodelovali sta, ko je predsednica, v vlogi odvetnice, zastopala prvo damo Združenih držav v postopkih, sproženih v Sloveniji. Podobno tudi njenega očeta, Viktorja Knavsa, ki je na sodišču dokazoval, da so navedbe, da je bil nekoč v zaporu, lažne.
Spomnimo: dvojica s posnetka je sodno bitko dobila – pisec žaljivih obdolžitev, Bojan Požar, pa je moral na Knavsov račun nakazati resda nezanemarljivih, a za Trumpovega tasta bržkone simboličnih osem tisoč evrov.
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.