Konec 'plastike'? Plastika, ki se razgradi v letu dni, postaja zanimiva tudi za korporacije

Plastika na osnovi obnovljivih virov – je plastika, ki se proizvaja iz obnovljivih (npr. celuloza, lignin, škrob,…) in ne fosilnih virov, pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu.  Vsako leto se iz fosilnih goriv proizvede približno 300 milijonov ton plastike, kar pomembno prispeva k podnebni krizi. Večine se ne reciklira, mikroplastika v svetovnih oceanih in rekah povzroča okoljsko škodo. 

"Ta 'rastlinska'  plastika pa je zelo privlačna in trajnostna, saj se pri njeni izdelavi ne uporabljajo fosilna goriva, v naravi bi se razgradila veliko hitreje kot običajna plastika," poroča The Guardian. Avantijeva ’rastlinska’ plastika je zasnovana tako, da je primerna tudi za točenje gaziranih pijač. Podjetju je uspelo k sodelovanju pritegniti Coca-Colo in Carlsberg. 

Poskusi so pokazali, da se ta razgradi v enem letu, če jo pravilno odložimo na kompost, in v nekaj letih dlje, če jo pustimo v običajnih zunanjih pogojih.Na policah supermarketov bi se lahko te bioplastenke pojavile do leta 2023. Sprva bo podjetje vsako leto izdelali skromnih 5000 ton plastike iz odpadkov koruze, pšenice ali sladkorne pese. Avantium pa pričakuje, da se bo njegova proizvodnja povečala, ko se bo povpraševanje po obnovljivi plastiki povečalo. 

Katere so prednosti takšne plastike? 

Plastika iz obnovljivih virov ima več pomembni prednosti. Zmanjšuje porabo fosilnih virov in ogljični odtis (manjše emisije CO2). Če so biorazgradljivi, se dodatno zmanjša količina odpadkov, ki jih je potrebno odložiti na odlagališčih ali sežgati v sežigalnicah, s čimer se še dodatno zmanjša breme na okolje. So stroškovno konkurenčni in imajo isti spekter lastnosti in uporab kot plastika, pridobljena iz fosilnih virov, poudarjajo na Kemijskem inštitutu. 

Danes komercialne biorazgradljive plastike na odprtem trgu ponuja vedno več proizvajalcev. Čeprav je na voljo mnogo različnih materialov, le-ti večinoma sodijo v eno od naslednjih skupin: plastike na osnovi škroba, plastike na osnovi polimlečne kisline, plastike na osnovi polihidroksialkanoatov, plastike na osnovi alifatsko-aromatskih poliestrov, plastike na osnovi celuloze (celofan, itn.), plastike na osnovi lignina, so zapisali na Kemijskem inštitutu. 

Ali znate ravnati z bioplastiko? Ne odlagamo je v rumeni zabojnik

Biorazgradljive plastike nikakor ne odlagamo v naravo, prav tako v naravo ne odlagamo kompostirne plastike. Res je, da se bosta tako biorazgradljiva plastika kot kompostirna plastika v naravi razgradili, kljub temu pa je zato potrebnega kar nekaj časa. Medtem v naravi prestavljata onesnaževalo, ki, tako kot ostali odpadki, predstavlja nevarnost za živali in kazi okolje. Eden izmed ključnih dejavnikov industrijskega kompostiranja je visoka temperatura, zato razgradnja v okolju (kopnem ali vodnem) traja precej dlje. 

Po končani rabi izdelek iz biorazgradljive plastike odložimo med organske odpadke (rjavi zabojniki). Pravilno ravnanje z biorazgradljivo plastiko je aerobna (kompostiranje) ali anaerobna (bioplin) razgradnja. Biorazgradljive plastike ne odlagamo v zabojnik za odpadno embalažo (rumeni zabojnik), saj zaradi drugačnih predelovalnih lastnosti lahko povzroča težave pri recikliranju preostalih, nebiorazgradljivih vrst plastike. Razpad biorazgradljive plastike poteka optimalno pod pogoji industrijske predelave organskih odpadkov. V naravi je ta postopek počasnejši, zato biorazgradljive plastike (prav tako kot nebiorazgradljive) ne odlagamo v okolje, poudarjajo na Kemijskem inštitutu. 

Bioplastika je še vedno plastika

"Plastika je eden izmed najhitreje rastočih onesnaževalcev na svetu. Trenutni načini oblikovanja, produkcije in porabe plastike niso niti trajnostno naravnani niti učinkoviti. Bolj obstojno naravnane alternative sicer že obstajajo - vendar "bioplastika" ni ena izmed njih. Boj proti onesnaževanju s plastiko se mora začeti pri samem viru onesnaževanja s preprečevanjem nastajanja, premišljenim oblikovanjem in bolj učinkovitim upravljanjem,"  pa opozarjajo Ekologi brez meja.