odpadna hrana

Ana Roš: Proti sovraštvu si popolnoma nemočen
17. 11. 2024 17.18"Nismo še odpirali šampanjca in še nekaj časa ga ne bomo," je nagrado za najboljšega chefa na svetu, ki so ji jo podelili v Dubaju, komentirala Ana Roš. Njena kuhinja se namreč za šest tednov seli v dansko prestolnico, kjer bo Dancem med drugim predstavljala Slovenijo in slovenska vina. V pogovoru nam je odprla vrata v svoj svet. Iskreno je spregovorila o padcih in vzponih, razhajanju, ranljivosti, novi ljubezni. Zaupala nam je tudi, o čem govori njena nova knjiga, ki je v nastajanju, pa tudi, katera kritika jo je najbolj prizadela.

Z aplikacijo do manj odpadne hrane, manj izpustov CO2 in manj lačnih ust
20. 10. 2023 06.00Slovensko podjetje je razvilo aplikacijo Alms, ki deluje kot most med ponudniki hrane na eni strani in socialno ogroženimi posamezniki na drugi strani. Cilj projekta je zmanjšati količino odvržene hrane, zmanjšati izpuste CO2 ter na drugi strani zmanjšati problem revščine oziroma lakote. S projektom, ki ima globalno vizijo, bi torej ubili najmanj tri muhe na en mah. V testni fazi so le v nekaj dneh rešili več kot 20 kilogramov hrane, ki bi sicer pristala med odpadki. Hkrati pa so izpuste CO2 zmanjšali za skoraj 40 kilogramov.

Zakaj so bili odvrženi paketi hrane v bližini Maribora?
02. 11. 2022 18.33Po tem, ko smo v torek poročali, da je neznanec v gozdu blizu Maribora odvrgel na desetine kilogramov hrane s pretečenim rokom, ki je prišla iz sklada za evropsko pomoč, smo v sredo preverjali, koliko te hrane prejme naša država in po kakšnem ključu jo humanitarne organizacije delijo. Karitas vsako leto razdeli dva tisoč ton takšne hrane ljudem, ki naj bi pomoč zaradi slabše finančne situacije resnično potrebovali. Kako se lahko zgodi, da potem več kilogramov takšne pokvarjene hrane nekdo odvrže kar v naravo? Bi ti paketi lahko bili celo ukradeni?

40 odstotkov svetovnega prebivalstva si ne more privoščiti zdravega obroka
16. 10. 2022 07.00Čeprav bi morala biti hrana temeljna pravica vsakega posameznika, ZN opozarjajo, da si skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva ne more privoščiti zdravega obroka. Cene hrane so zaradi vojne v Ukrajini občutno narasle, prehransko krizo dodatno poglabljajo ekstremne suše tako po Evropi kot v drugih delih sveta. Kljub milijonom ljudi, ki so lačni ali občutijo prehransko revščino, še vedno ogromno hrane pristane v smeteh. Lani jo je prebivalec Slovenije zavrgel v povprečju 68 kilogramov, kar je 10 kilogramov več kot leta 2013, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Ali je napisom 'uporabno najmanj do' na prehranskih izdelkih 'odklenkalo'?
07. 10. 2022 06.09Ti napisi ne pomenijo, da hrane po dotičnem datumu ne smemo zaužiti, a pogosto potrošniki kljub temu prezgodaj zavržejo povsem užitne reči. Vsak Slovenec v povprečju zavrže 68 kilogramov hrane letno, po ocenah Združenih narodov pa gre vsako leto v nič kar 17 odstotkov svetovne proizvodnje hrane, večina v gospodinjstvih. Več britanskih trgovskih verig je zato napis "uporabno najmanj do" že umaknilo z nekaterih izdelkov. Kaj pa Evropska unija?

Letno vsak Slovenec zavrže skoraj 40 odstotkov užitne hrane
29. 09. 2022 18.40Veliko govorimo o draginji. Koliko se dražijo vse stvari, pa tudi ali pa predvsem hrana. In veliko govorimo o tem, da je po svetu na milijone lačnih ljudi in kako pomembna je lastna samooskrba za države in državljane v časih, v katerih živimo. Pa kljub temu tretjina vse hrane, ki jo kupimo, konča v smeteh in kljub vsemu govoru o dragi hrani Slovenec v povprečju zavrže 68 kilogramov hrane na leto. V minulem letu smo Slovenci skupno zavrgli več kot 140.000 ton hrane, za primerjavo: to je teža 1000 sinjih kitov, ki velja za najtežjo žival na svetu. Katera hrana najpogosteje pristane v smeteh? Da se da in se tudi mora drugače, je cilj mnogih akcij ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o odpadni hrani.

Lani vsak Slovenec zavrgel več kot 250 obrokov ali 68 kilogramov hrane
27. 09. 2022 12.26Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 143.254 ton hrane, kar je 0,2 odstotka manj kot leto prej. Prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane, kar je enako kot leto prej. Nekaj več kot polovica odpadne hrane je nastala v gospodinjstvih.

Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih in gostinstvu. Kako bi stranke reševale ta izziv?
16. 04. 2022 12.53Od leta 2014, ko smo v Sloveniji začeli meriti količino odpadne hrane, je vsako leto zavržemo več. Lani smo tako zavrgli okoli 68 kilogramov hrane na prebivalca, kar je kilogram več kot leto poprej. Na kakšen način bi stranke ta trend spremenile in poskrbele, da bi čim manj hrane pristalo med odpadki?

Z aplikacijo do več lokalnih živil v slovenskih restavracijah in manj zavržene hrane
19. 12. 2021 09.52Slovenska gostinska branža je bogatejša za platformo Proky, ki naj bi na enem mestu združila gostince, velike dobavitelje, lokalne dobavitelje in kmete. Cilj? Restavracijam olajšati naročanje, znižati stroške nabave, po drugi strani pa tudi skrajšati dobavno verigo in doprinesti k temu, da bo na krožnikih več kvalitetnih lokalno pridelanih živil in manj zavržene hrane. Gostinci lahko platformo zaenkrat uporabljajo brezplačno, saj njeni ustanovitelji pravijo, da se zavedajo, kako zelo jih je prizadela koronska kriza.

Tradicionalni slovenski zajtrk ni le zajtrk, je vzgoja bodočih potrošnikov
16. 11. 2021 13.35Dnevu slovenske hrane in projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo v vrtcih in šolah potekal 19. novembra, je letos dodana še zgodba o tradicionalnem kmečkem obroku. Projekt, ki mlade ozavešča o lokalno pridelani hrani in prehranskih navadah, je pomemben tudi v luči zmanjševanja količine zavržene hrane in vpliva na podnebje.

'Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje'
16. 10. 2021 07.00Vsakič, ko jemo, se vpnemo v kmetijsko-prehranski sistem. Hrana, ki jo izberemo, način, kako jo pridelamo, pripravimo, skuhamo in shranimo, je sestavni in aktivni del delovanja tega zapletenega kolesja. Trajnostni kmetijsko-živilski sistemi si prizadevajo zagotavljati prehransko varnost in prehrano za vse, ne da bi pri tem ogrozili ekonomsko, socialno in okoljsko podlago za prihodnje generacije. Privedli naj bi do "boljše proizvodnje, boljše prehrane, boljšega okolja in boljšega življenja" za vse, kar je tudi geslo letošnjega svetovnega dneva hrane. Kako sistem deluje pri nas, v Sloveniji?

V Mariboru odločno proti hranjenju prostoživečih živali
04. 10. 2021 17.07V MO Maribor vedno pogosteje opažajo, da občani s človeško hrano hranijo prostoživeče živali, predvsem vodne ptice, golobe in ribe. Človeška hrana za živali iz več razlogov ni ustrezna – med drugim se preveč razmnožijo, hrane si ne iščejo več same, zaradi zbiranja na mestih hranjenja pa se med njimi prenašajo bolezni. Predstavniki MO Maribor so zato pričeli kampanjo z naslovom Ne hrani me! Ohrani me, s katero občane in občanke opominjajo na problematičnost takšnega početja.

Iz hrane, ki jo letno zavržemo, bi lahko vsak izmed nas skuhal dodatnih 257 obrokov
17. 10. 2020 19.54Po podatkih Statističnega urada RS vsak Slovenec letno zavrže 68 kilogramov hrane. A številke nam ne povedo vsega. Kuhar Marko Pavčnik je zato pripravil poseben eksperiment: koliko kosil bi lahko naredili iz hrane, ki jo zavrže vsak od nas? In rezultat? 257 obrokov. S hrano torej očitno ne ravnamo najbolj spoštljivo. Toda odpadki hrane ne nastajajo samo zaradi objestnosti, ampak predvsem zaradi načina življenja. Dobra novica pa je, da se naš odnos do hrane vendarle počasi spreminja.

Iz recikliranih ribiških mrež izdelujejo iskalnik ključev
06. 10. 2020 06.00V oceanih in morjih vsako leto pristane okoli 640.000 ton zavrženih ribiških mrež. Te predstavljajo približno desetino plastičnih odpadkov v oceanih in povzročijo poškodbe in smrti več kot 100.000 morskih živali na leto. Vse več podjetij se zato odloča, da morske odpadke predela v nove izdelke. Tako je tudi slovensko podjetje iz recikliranih ribiških mrež izdelalo pametni obesek za ključe.

'Domačo, slovensko hrano naj kot vrednoto sprejmejo naši otroci in odločevalci'
29. 09. 2020 11.12Deležniki iz celotne prehranske verige – od države, gospodarskih in podjetniških zbornic do potrošniške organizacije – so podpisali izjavo o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane. S tem je narejen korak "v smer, ki bo pripeljala do spoštovanja hrane in tistih, ki to hrano pridelujejo", je poudarila ministrica Aleksandra Pivec.

Odpadna hrana: povprečno gospodinjstvo v koš na leto 'odvrže' 336 evrov
29. 09. 2020 06.00Na globalni ravni zavržemo okoli 1,3 milijarde ton hrane, po drugi strani pa je vsak osmi prebivalec planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. V Sloveniji največ odpadne hrane prispevajo gospodinjstva, vsak Slovenec je leta 2018 namreč v povprečju zavrgel kar 24 kilogramov še užitne hrane. Več hrane pomeni tudi več toplogrednih plinov in s tem veliko obremenitev okolja. Kaj lahko ukrenemo sami? Zbrali smo nekaj nasvetov. Na mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane, ki ga obeležujemo prvič, imate tako edinstveno priložnost, da spremenite svoje navade in prispevate k bolj trajnostni družbi.

Na Kitajskem v restavraciji želeli, da se gosti na vhodu stehtajo
15. 08. 2020 21.25Restavracija na Kitajskem se je opravičila, ker so ob vhodu predlagali gostom, da se, preden naročijo svojo porcijo hrane, stehtajo. Za takšen 'ukrep' so se odločili, ker je Kitajska začela kampanjo, s katero želi zmanjšati število odpadne hrane. Na družbenih omrežjih pa so tako razjezili številne uporabnike.

Kako porabiti ostanke hrane?
14. 05. 2020 05.00Zadnji tedni so bili tako ali drugače kulinarično obarvani. Pa ne le zato, ker smo se več zadrževali doma in bili bodisi primorani več kuhati bodisi smo za pripravo najrazličnejših jedi preprosto imeli več časa. Pač pa tudi zato, ker so nas s kreiranjem svojih kulinaričnih mojstrovin med drugim razveseljevali, presenečali in hkrati navdihovali tekmovalci šova Mali šef Slovenije. S sicer hudo konkurenco sta na koncu pometla simpatična Nik in Nika, ki sta tako osvojila laskavi naziv Mali šef Slovenije in svoji šoli zagotovila najvišjo denarno podporo. Tudi zaradi priljubljenega šova si je marsikdo (prvič) nadel predpasnik in se preizkusil za štedilnikom. A čeprav je kuhanje lahko prava umetnost in odličen način sproščanja, se ga moramo lotiti odgovorno in premišljeno, saj lahko v nasprotnem primeru po nepotrebnem veliko hrane zavržemo, kar je današnjem času zelo pereč problem. Zato smo za vse kuharske navdušence pripravili nekaj nasvetov, kako lahko s pametnim pristopom in recikliranjem hrane ravno tako pripravite okusne in inovativne obroke, ki bodo navdušili celo družino.

Ali v školjko mečete robčke, zdravila, igrače ...? Letno v Sloveniji 3,5 milijona evrov za sanacijo škode
21. 04. 2020 12.25"Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak," opozarjajo komunalna podjetja. Komunalna podjetja, ki upravljajo javne kanalizacijske sisteme in čistilne naprave, v zadnjih letih v sistemih zaznavajo čedalje večje količine odpadkov, ki tja ne sodijo, saj povzročajo veliko škodo infrastrukturi in okolju ter dodatne stroške pri vzdrževanju kanalizacijskih sistemov. V straniščne školjke nekateri med epidemijo mečejo tudi maske in rokavice. Te pa tja, kot tudi vlažilni robčki, cigaretni ogorki, zdravila, lasje, ne sodijo. Rešitev je izjemno preprosta, prihrani pa enormne stroške. V kopalnico poleg stranišča namestite koš za odpadke.

Slovenec je lani zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane
22. 10. 2019 12.32Kaj nam pove ta številka? Slovenci se, kot kaže, premalo trudimo, da bi manj hrane pristalo v smeteh. Stanje se je namreč poslabšalo – lani smo zavrgli štiri kilograme na prebivalca več kot leta 2017. Več kot polovica odpadne hrane je nastala v gospodinjstvih.

'Visoke stopnje samooskrbe v Sloveniji ni mogoče doseči brez zmanjšanja živinoreje'
16. 10. 2019 06.00Slovenci kljub podobam zdrave, domače hrane, ki nas vsakodnevno nagovarjajo z oglasnih panojev, lokalno pridelamo manj kot 40 odstotkov sadja in zelenjave. Posebej nizka je samooskrba z ekološko pridelanimi živili. ’'Dokler se bo na najbolj rodovitnih ravnicah pridelovala krma za živino, visoke stopnje samooskrbe v Sloveniji ne bomo dosegli,'' opozarjajo v slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera.

Mojčina izjava, ki je otroci ne bodo pozabili
03. 05. 2019 12.36V peti oddaji Mali šef Slovenije je žirantka Mojca Trnovec štiri male kuharje, ki so se potegovali za mesto v polfinalu šova, ob napovedi, kaj jih čaka v tokratnem izzivu, šokirala. Izjave verjetno še dolgo ne bodo pozabili.

Prebivalec Slovenije v 2016 zavrgel povprečno 74 kilogramov hrane
22. 07. 2018 10.46Prebivalec Slovenije je v letu 2016 zavrgel povprečno 74 kilogramov hrane ali približno 0,2 kilograma na dan. Med odpadki je končalo 35 odstotkov užitnega dela hrane, torej takega, ki bi ga z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali, so ugotovili na statističnem uradu. Ostalo so bili olupki, lupine, kosti in koščice.

To pa je uspeh! Na eni od šol količino zavržene hrane zmanjšali za 90 odstotkov
09. 06. 2017 11.43V projektu za manj zavržene hrane je letos sodelovalo skoraj 6000 učencev in 240 učiteljev. Projekt je bil zelo uspešen, saj so učenci prve triade ene od osnovnih šol po treh tednih meritev količino zavržene hrane zmanjšali za kar 90 odstotkov.

'Nobelov nagrajenec' za okoljski aktivizem Uroš Macerl: Sežiganje odpadkov je norost, ki uničuje naravne vire
24. 04. 2017 07.20Uroš Macerl, ekološki kmetovalec iz Slovenije, je dobitnik prestižne Goldmanove okoljske nagrade za leto 2017. Nagrada velja za največje svetovno priznanje okoljskim aktivistom, vsako leto jo podelijo okoljskim junakom z vsake od šestih naseljenih celin. Macerl jo je dobil za uspešen boj s cementarno Lafarge.

FOTO: Odpadek, ki ga odvržete v školjko, čeprav tja ne sodi, mora namesto vas odstraniti nekdo drug
22. 03. 2017 07.15Letošnji svetovni dan voda je posvečen odpadni vodi. Na Slovenskem društvu za zaščito voda poudarjajo, da še vedno proizvedemo preveč odpadne vode, predvsem pa te ne znamo ponovno uporabiti. Problem so tudi stvari, ki jih odmetavamo v školjko, in snovi, ki jih v odtoke spuščamo na primer pri pomivanju posode.

VIDEO in FOTO: Zadnja postaja plastike ni morje, ampak hrana na vašem krožniku
02. 03. 2017 06.30Težko si je predstavljati, da bo glavna atrakcija razstave kup smeti. A je. Ogromen kup, ki pretrese. Gre za količino odpadkov, ki vsakih nekaj sekund končajo v morjih. Letno porabimo več kot 300 milijonov ton novih plastičnih izdelkov. Polovico uporabljamo manj kot 12 minut.

Smeti ne nastanejo kar same od sebe. In odpadki niso nujno nekaj umazanega, ampak uporabna surovina
19. 11. 2016 06.46Sodelavci mi v šali pravijo "smetarska inšpektorica". In priznam, avtomatično pogledam proti košu, ko nekdo vanj kaj vrže, in ja, zmoti me, ko vidim koga, da plastenko odvrže v koš za ostale odpadke. Ali ko se bananin olupek znajde v splošnih odpadkih, ker "je koš z biološkimi odpadki predaleč". Še bolj me razjezijo izgovori v smislu: "Zakaj bi sploh ločevali, saj na koncu itak vse konča v istem košu." ali "Saj ločevanje ne bo ničesar spremenilo."

Z IT tehnologijo do zmanjšanja količin odpadne hrane
08. 02. 2016 09.40V Sloveniji letno pridelamo okoli 179.000 ton odpadne hrane, kar pomeni 86 kilogramov na osebo. Vokviru projekta Slovenija znižuje CO2 so predstavili programsko orodje Varčni kuhar in spletno platformo FoodPlus, s pomočjo katerih bi količine odpadne hrane lahko zmanjšali.

Naprodaj tudi izdelki s pretečenim rokom. Bi posegli po njih?
28. 05. 2014 13.54Na trgovskih policah se odslej lahko prodaja tudi hrana s pretečenim datumom minimalne trajnosti. Ta živila so še vedno varna, zagotavljajo pristojni, ki upajo, da bo s tem ukrepom zavržene hrane manj, do hrane pa bodo tako lažje prišle tudi humanitarne organizacije.