Mojčina izjava, ki je otroci ne bodo pozabili

"Dragi mali šefi in šefica, kar boste zdaj slišali, ni tako zabavno," je naznanila žirantka Mojca Trnovec. "Vsak večer gre na Zemlji lačen spat vsak deveti prebivalec. Še huje je, da vsako leto zavržemo eno tretjino pridelane hrane."

Mali šefi niso mogli skriti ogorčenja ob tem, ko so slišali to informacijo. "Kako lahko zavržemo eno tretjino hrane?" ni mogel verjeti Martin. "Nekaj je zavržemo že zato, ker ni dovolj estetsko," se je odzval Nik. "To je butasto," je komentiral Jan. Da bi jim pokazali, kako se lahko tudi bolj varčno kuha, je so imeli mali šefi za izziv reciklažo. Pred male šefe so postavili nekaj že pripravljenih jedi in iz teh so morali pripraviti novo jed. Kako so se odrezali, preverite TUKAJ.

Vsak Slovenec zavrže okoli 64 kg hrane

Kar okoli 800 milijonov ljudi, gre tako vsak večer v posteljo lačnih, medtem pa ima kar 1,9 milijarde ljudi, torej približno četrtina celotnega svetovnega prebivalstva, prekomerno telesno težo. Po podatkih Združenih narodov je bilo v letu 2016 podhranjenih kar 11 odstotkov svetovnega prebivalstva, torej vsak 9. Zemljan. Po drugi strani so količine zavržene hrane nepredstavljivo velike, tudi pri nas.

Statistični podatki za leto 2017 kažejo, da je v Sloveniji samo v letu 2017 nastalo skoraj 131.800 ton odpadne hrane, kar nanese povprečno 64 kg na prebivalca. Kar polovico odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), je v gospodinjstvih nastala odpadna hrana predstavljala kar 11 odstotkov vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov.

Trend je zaskrbljujoč

Med letoma 2013 in 2016 je se je količina odpadne hrane povečevala, v 2017 pa nekoliko upadla v primerjavi s preteklim letom. A podatki so vse prej kot pomirjujoči. Čeprav je v letu 2016 vsak prebivalec zavrgel v povprečju 67 kg hrane na leto,  je leto kasneje bila ta številka kljub upadu še vedno visoka – 64 kg na prebivalca. Leta 2013 je vsak Slovenec v povprečju zavrgel 57 kg hrane na leto.

Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane naj bi je bilo kar 38 odstotkov užitne. 62 odstotkov odpadne hrane so predstavljali neužitni deli, npr. kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine itd., ki se jim večinoma ne da izogniti. Z ustreznim ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane, bi lahko ta delež močno zmanjšali ali preprečili.

Tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. Okoli desetino je zavržejo v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe idr, nekaj manj kot desetina odpadne hrane pa nastane pri proizvodnji hrane. Pri tem je pomemben podatek, da ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.

Začnimo pri najmlajših

Kako ravnati s hrano, moramo naše najmlajše učiti že od samega začetka. Najlažje to počnemo tako, da smo jim sami vzor, pomembno pa je tudi, da na to opozarjajo mediji, javne institucije ... Eden izmed načinov, kako otroke učiti pravilnega ravnanja s hrano je tudi kuhanje z njimi.

In prav z oddajo Mali šef Slovenije želita partnerja Mercator in POP TV narediti korak dlje pri vzpodbujanju vključevanja otrok v kuhinjo. Namen je, da so otroci pri pripravi hrane samostojni, samozavestni, da poznajo sestavine in kuharske postopke od začetka do konca. Cilj je, da odložijo telefone - otroci in odrasli, se med kuhanjem družijo in tako utrjujejo družinske vezi. Kuhanje z otroki je tudi priložnost za učenje pravilne in uravnotežene priprave jedi za celo družino.

Glasujte za svojega favorita!

Velike junake z malimi kuhalnicami lahko v oddaji Mali šef Slovenije spremljate vsako nedeljo na POP TV ob 18.10! Oddaje najdete tudi na VOYO.SI.

Dogajanje lahko ves čas spremljate na našem facebook profilu Mali šef Slovenije, pridružite se nam na instagramu in ne pozabite na najbolj kul kulinarični 'hashtag': #malisef.

V šovu tekmujejo pari, ki obiskujejo različne osnovne šole na različnih koncih Slovenije. Potegujejo se za naziv "Mali šef Slovenije" in denarno podporo s strani Mercatorja, s katero bosta pomagala svoji šoli pri nakupu nečesa, kar res potrebuje. Medtem ko bodo o prvih treh mestih odločali žiranti, bo od vas, dragi bralci in gledalci, odvisna uvrstitev preostalih tekmovalcev. Zato kupujte Moje znamke, prejmite kodo in glasujte za šolo po vaši izbiri!