Po podatkih Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) kmetijsko-prehranski sistemi zaposlujejo milijardo ljudi po vsem svetu, več kot kateri koli drug gospodarski sektor. Po drugi strani načini proizvodnje, porabe in odpadna hrana močno škodujejo našemu planetu in povzročajo nepotreben pritisk na naravne vire, okolje in podnebje, so opozorili pri FAO: "Proizvodnja hrane prepogosto degradira ali uničuje naravne habitate in prispeva k izumrtju vrst."
Ne zgolj, da nas takšna neučinkovitost stane bilijone evrov, ampak današnji kmetijsko-prehranski sistemi razkrivajo globoke neenakosti in krivice v naši globalni družbi, poudarja FAO: "Tri milijarde ljudi si ne more privoščiti zdrave prehrane, medtem ko se prekomerna telesna teža in debelost še naprej povečujeta po vsem svetu."
Afriškemu rogu denimo grozi najbolj smrtonosna lakota v zadnjih 40 letih. Zaradi kombinacije konfliktov, visokih cen hrane in suše je več kot 11 milijonov ljudi v hudi stiski. Vse več otrok umira, državo pa bi v nekaj dneh ali tednih lahko zajela še hujša katastrofa, razen če v tem času ne bo prispela dodatna pomoč, o čemer smo pisali nedavno nazaj.
Živilski izdelki v Sloveniji vse dražji
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) so se v obdobju od lanskega do letošnjega septembra zvišale cene vseh skupin prehrambnih izdelkov, in sicer v povprečju za 15 odstotkov. Najbolj, za več kot tretjino (34 odstotkov), so se podražila olja in maščobe, sledili so mleko, sir in jajca (za 18 odstotkov) ter kruh in izdelki iz žit (za 17 odstotkov). Najmanj, za sedem odstotkov, so cene zrasle skupini sladkih izdelkov (sladkor, marmelada, med, čokolada in konditorski izdelki).
Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2021 za hrano porabila 14,4 odstotka svojih izdatkov, v EU-27 pa nekoliko več, v povprečju 14,8 odstotka. Ta delež je bil najnižji na Irskem, 8,3 odstotka, najvišji pa v Romuniji, 25,2 odstotka.
S podatki, koliko ljudi v Sloveniji si ne more privoščiti primerne hrane, Surs ne razpolaga, šteje pa, koliko gospodinjstev si lahko privošči mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan. V letu 2021 ga je lahko zaužilo 95 odstotkov gospodinjstev. Če se ta številka ne zdi tako slaba, pa ni odraz dejanskega stanja, saj ne razkriva kakovosti teh obrokov. Poleg mesa ali njegovih nadomestkov so za zdravo prehranjevanje namreč pomembna živila iz celotne prehranske piramide, denimo sadje, zelenjava, žitarice in mlečni izdelki. Ima pa Surs na voljo podatek, ki kaže, kako gospodinjstva preživijo mesece. V letu 2021 je 28 odstotkov gospodinjstev finančno preživelo mesec brez težav, kar je bolje kot leta 2015, ko je bilo takih gospodinjstev 12 odstotkov.
RKS lani razdelil socialno ogroženim ljudem 2.600 ton prehranskih izdelkov
Ker zgodbe s terena jasneje osvetlijo celotno sliko, smo vprašali predstavnike Rdečega križa Slovenije (RKS), kakšno je stanje: koliko ljudi k njim prihaja po hrano, ker si je ne morejo privoščiti?
RKS je lani z materialno pomočjo pomagal več kot 115.000 socialno ogroženim v Sloveniji. Razdelil jim je 2.600 ton različnih prehranskih izdelkov, poleg tega tudi 180 ton higienskih pripomočkov, 238 ton rabljenih oblačil in obutve. Številke bodo v letošnjem letu predvidoma še nekoliko višje. 3.500 posameznikov je dobilo tudi finančno pomoč, ki je skupaj znašala pol milijona evrov, so pojasnili na RKS, kjer kar 3.500 prostovoljcev sodeluje pri razdeljevanju in nudenju pomoči v skladiščih ter krajevnih organizacijah Rdečega križa.
Samo v letošnjem septembru in oktobru pa bo v logistične centre RKS prispelo več kot 650 ton osnovnih prehranskih izdelkov, ki jih sicer že razdeljujejo pomoči potrebnim. RKS hrano prejema, ker ima status partnerske organizacije in sodeluje z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na RKS pričakujejo, da bodo v letošnjem letu prejeli še eno manjšo dostavo osnovnih prehranskih izdelkov: "V novembru planiramo večjo delitev pomoči v obliki prehranskih izdelkov, ki jih bomo zagotovili iz namenskih sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij."
V poletnih mesecih od 3- do 5-odstotna rast prošenj za pomoč
Zanimalo nas je, kakšne so posebnosti letošnjega leta. Ali se podražitev hrane odraža tudi pri ljudeh, jih več potrebuje hrano? Na RKV so v poletnih mesecih opazili od 3- do 5-odstotno rast prošenj za pomoč. Socialno ogroženim prebivalcem so se v letošnjem letu pridružili še begunci iz Ukrajine. Letošnja posebnost so tudi "revni zaposleni", torej prosilci in prejemniki pomoči, ki so zaposleni in zaslužijo minimalne plače. "Socialne stiske se poglabljajo pri vseh prejemnikih pomoči, še zlasti pa pri osebah, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih, enoroditeljskih družinah, družinah z več otroki ter pri starejših oz. upokojencih, še toliko bolj, če živijo v enočlanskem gospodinjstvu," so pojasnili in ob tem opozorili, da so v paketih pomoči zgolj temeljni prehranski izdelki in osnovna pomoč, ki nikakor ne zadošča za preživetje.
'Ljudi je strah prihajajoče zime'
Predstavniki RKS se srečujejo z ljudmi, ki živijo v skromnih razmerah in ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživetje. Mnogi, ki iščejo pomoč pri njih, so tudi lačni. Lahko rečemo, da je ljudi strah prihajajoče zime in kljub ukrepom vlade za blažitev energetske draginje ne vedo, kako se bodo prebili čez mesec, so njihovo stisko povzeli na RKS.
Najbolj jih skrbijo revni zaposleni, ki jih po njihovih besedah ni malo: "Ti pogosto tudi zaradi občutka sramu ne upajo priznati, da so v težavah oz. prositi za pomoč, kar privede do še dodatne težave – bolezni, psiholoških travm, kar jim posledično dodatno onemogoča opravljanje dela."
Koliko hrane zavržemo vsako leto?
Samo RKS je lani razdelil več kot 2.600 ton hrane socialno šibkim, na drugi strani smo je slovenska gospodinjstva lani zavrgla 59-krat toliko (75.368 ton). Prebivalec Slovenije je v 2021 zavrgel v povprečju 68 kilogramov hrane, kar je približno enako kot leta 2020 in kilogram več kot v 2019 ter kar 10 kilogramov več kot leta 2013, so izračunali na Sursu.
Največ odpadne hrane je lani nastalo prav v gospodinjstvih – več kot polovica oz. 75.368 ton – kar je 0,8 odstotka več kot lani. Najmanj pa v proizvodnji hrane – manj kot desetina oz. 13.499 ton – kar pa je 21,6 odstotka več kot leta 2020. V gostinstvu so lani evidentirali 39.923 ton odpadkov, pri distribuciji in v trgovinah z živili pa 14.465 ton.
Neužitni del (olupki, jajčne lupine, kosti in podobno) je predstavljal 62 odstotkov vse odpadne hrane, so pojasnili na Sursu.
Manjša poraba pri medu in sadju
Da ne bomo izpostavljali zgolj 'slabih' statistik, povezanih s hrano, poglejmo še nekaj zanimivosti, denimo, česa smo Slovenci zaužili največ.
Kot razkriva Surs, je prebivalec Slovenije v letu 2021 v povprečju porabil za prehrano največ zelenjave (116 kilogramov) in žit (115 kilogramov), sledili so sadje (109 kilogramov), meso (89 kilogramov), krompir (63 kilogramov), jajca (11 kilogramov) in med (0,6 kilograma).
V primerjavi s predhodnim letom smo povprečno porabili 10 odstotkov več jajc in odstotek manj mesa. Manjša je bila povprečna poraba medu, in sicer za 32 odstotkov, sadja za 16 odstotkov, zelenjave in krompirja za dva odstotka ter žit za en odstotek.
Nizka stopnja samooskrbe s sadjem in medom
Stopnja samooskrbe pri rastlinskih kmetijskih proizvodih se je v 2021 v primerjavi z 10-letnim povprečjem (2011–2020) zvišala pri žitih (za 14 odstotnih točk) in zelenjavi (5 odstotnih točk), znižala pa pri krompirju (11 odstotnih točk) in sadju (24 odstotnih točk).
Stopnja samooskrbe pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila v 2021 v primerjavi z 10-letnim povprečjem višja pri mesu (za 4 odstotne točke) in jajcih (3 odstotne točke), nižja pa pri medu (45 odstotnih točk), kažejo podatki Surs.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.