FOTO: Odpadek, ki ga odvržete v školjko, čeprav tja ne sodi, mora namesto vas odstraniti nekdo drug

Svetovni dan voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, je letos posvečen temi odpadne vode. Glavni poudarek velja zmanjšanju količine odpadne vode in njeni ponovni uporabi, so sporočili iz Slovenskega društva za zaščito voda. "Rešitev, povezanih z odpadno vodo, je veliko," je poudarila predsednica tega društva Marjeta Levstek.

V svetu se več kot 80 odstotkov odpadne vode, ki jo ustvarimo kot družba, vrne v ekosistem brez obdelave ali ponovne uporabe, opozarjajo v društvu. Hkrati pa je 663 milijonov ljudi še vedno brez ustreznih virov pitne vode, neustrezna pitna voda ter slabe sanitarne in higienske razmere pa vsako leto povzročijo okoli 842.000 smrti.

Palčke za ušesa, damski vložki in zobne nitke v kanalizacijo ne sodijo, saj v procesu čiščenja povzročajo motnje

V postopku mehanskega predčiščenja se iz odpadne vode odstrani veliko mehanskih odpadkov, ki v kanalizacijo ne sodijo, ker jih je pametneje reciklirati ali pa v procesu čiščenja povzročajo motnje. Takšni odpadki so na primer ostanki hrane in gospodinjskih olj, uporabljeni higienski pripomočki (palčke za čiščenje ušes, čistilni robčki, otroške krpice, damski vložki, zobne nitke), tekstilni izdelki (čistilne krpe, kosi oblačil) in plastična embalaža.

"Ti odpadki lahko ob večjih količinah povzročajo mašenje naprav na čistilnih napravah. Še več, na čistilni napravi jih v procesu kasneje več ni mogoče ločiti po frakcijah, ki bi jih lahko ponovno koristno predelali kot surovine," opozarjajo v mariborskem podjetju Aquasistems.

Odpadki v kanalizaciji povzročajo zamašitve

V Ljubljani v odtoke letno odplaknemo 1300 ton odpadkov, kar negativno vpliva na procese odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter povzroča, da nevarne snovi prehajajo v okolje, pa so sporočili iz Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija, kjer v ta namen pričenjajo z ozaveščevalno kampanjo Stranišče ni smetišče. "Z njo želimo spodbuditi k odgovornejšemu vedenju in zmanjšati količine odpadkov v kanalizacijskih odtokih," so še sporočili s komunale.

V ta namen so danes ob 11. uri pred ljubljansko Mestno hišo postavili posebno inštalacijo, s katero so želeli prikazati, kateri odpadki ne sodijo v straniščno školjko. ”V straniščno školjko odvržena hrana predstavlja hrano za glodavce, ki kanalizacijski sistem izkoriščajo za svoje transportne poti,” je razložil Nebojša Matijevič, delovodja na vzdrževanju kanalizacijskega sistema v podjetju JP Vodovod-Kanalizacija, ki nadzira več kot 1150 kilometrov kanalizacijskih cevi, kolikor jih je speljano pod Ljubljano. ”Odpadki v kanalizaciji povzročajo zamašitve in poškodbe kanalizacijskega sistema, otežujejo pa tudi procese odvajanja in čiščenja. Odpadek, ki ga odvržete na neprimeren način, mora namesto vas odstraniti nekdo drug,” je dejal Matijevič.

Čistilne naprave dajejo rezultate, ne delajo pa čudežev

V preteklem letu so očistili več kot 27 milijonov kubičnih metrov odpadne vode, so sporočili z JP Vodovod-Kanalizacija. "Ob tem smo prevzeli ter na čistilni napravi prečistili tudi preko 20.000 kubičnih metrov gošč in blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav uporabnikov," so še povedali.

V procesu čiščenja je bilo izločenih 1.300 ton grobih odpadkov, ki po večini ne sodijo v kanalizacijo in negativno vplivajo na proces odvajanja in čiščenja odpadne vode ter povzročajo nepotrebne posege tako na javni kanalizaciji kot interni napeljavi uporabnikov. "Nevidni odpadki so lahko še bolj nevarni za okolje, kakor vidni, saj jih v procesu čiščenja iz odpadne vode ne moremo odstraniti v celoti. Med nevidne odpadke sodijo ostanki farmacevtskih in fitofarmacevtskih sredstev, preparatov za čiščenje, kozmetike, topil, barv in mikroplastike. Odgovornost vseh nas je, da z zmerno rabo naštetih snovi varujemo okolje tudi za prihodnje generacije," je razmišljanje zaključil Boštjan Mišmaš, direktor sektorja Kanalizacija v JP Vodovod-Kanalizacija.

Stanje se izboljšuje

"Možnosti za izkoriščanje odpadne vode kot vira so ogromne," zagotavljajo ob tem. Odpadna voda je ob varnem ravnanju cenovno dostopna in trajnosten vir vode, energije, hranilnih in drugih snovi za predelavo. Stroški ravnanja z odpadno vodo pa medtem znatno odtehtajo koristi pri zdravju ljudi, gospodarskem razvoju in okoljski trajnosti.

V zadnjih 10 letih se je vsako leto prečistilo več odpadne vode, kar kaže, da se stanje izboljšuje. Zelo pomembni sta tudi obnavljanje infrastrukture in vlaganje vanjo. Kanalizacijski sistemi so del infrastrukture vsakega mesta in naselja. Zato je izredno pomembno, da se sistemi, zastareli zaradi dotrajanih cevi, obnavljajo, pa medtem opozarjajo na statističnem uradu.

Na Primorskem in Notranjskem prečistili vso odpadno vodo, v Podravju le dobri dve tretjini

V Sloveniji je bilo v letu 2015 iz javne kanalizacije odvedenih 162,5 milijona kubičnih metrov odpadnih voda različnega izvora. Približno 53 odstotkov izpuščene odpadne vode je izviralo iz kmetijstva, industrijskih dejavnosti, drugih dejavnosti in iz gospodinjstev, preostalih 47 odstotkov pa so bile druge odpadne vode - padavinska voda, zaledne in druge vode.

Količina teh voda je bila v letu 2015 za 18 odstotkov manjša kot v letu 2014, predvsem zaradi sušnega obdobja in posledično manjše količine meteornih voda.

Pri tem je bilo 89 odstotkov oziroma 76,2 milijona kubičnih metrov vseh odpadnih voda, izpuščenih iz kanalizacijskih sistemov, pred izpustom prečiščenih v čistilnih napravah. Največ odpadne vode so prečistili v primorsko-notranjski statistični regiji, kar 100 odstotkov, najmanj pa v podravski statistični regiji, in sicer 71,5 odstotka.

V desetletju med letoma 2005 in 2015 se je količina iz javne kanalizacije izpuščene odpadne vode povečala za 13,4 odstotka, še dodajajo na statističnem uradu.

Od odpadne vode do toplotne energije

"Pomembno vprašanje ob letošnjem svetovnem dnevu voda je, kako količine odpadne vode zmanjšati in kako odpadno vodo ponovno uporabiti. Odgovore in optimalne rešitve bo morala zagotovo najprej ponuditi stroka," je v sporočilu za javnost poudarila Levstekova.

Kot je spomnila, lahko iz odpadne vode s pomočjo toplotnih izmenjevalcev dobimo toplotno energijo. Odpadna voda je tudi bogat vir dušikovih in fosfornih spojin, ki so vir hranil za rastline. V komunalni odpadni vodi je ob tem veliko celuloze, ki bi jo v čistilnih napravah lahko izločili in koristno uporabili za druge namene.

V prehrambni industriji lahko s premišljenimi postopki ločevanja iz vode izločimo koncentrirane organske snovi, ki predstavljajo surovino za prehrano živali ali koncentrat za proizvodnjo bioplina. Za proizvodnjo biodizelskega goriva ali bioplina bi lahko porabili tudi odpadno jedilno olje, ki še vedno prepogosto konča v kanalizaciji.

Pravilno zajeta deževnica lahko predstavlja dober nadomestek za splakovanje stranišč in zalivanje vrta. Prav tako pa se moramo pogovarjati tudi o vsem, kar izlivamo ali mečemo v straniščne školjke, naštevajo v društvu za zaščito voda.

"Rešitev, povezanih z odpadno vodo, je veliko, so pa vezane na določeno situacijo – in ravno v tem je priložnost vseh nas, da to prepoznamo in izkoristimo," je poudarila Levstekova.

Cerar: Zaščita vode – tekočega zlata 21. stoletja – je ključna tema prihodnosti

"Voda je izvir življenja, je nenadomestljiva strateška naravna dobrina, brez katere življenje na našem planetu ni mogoče. Zaščita kakovostne vode – tekočega zlata 21.stoletja – je zato ključna tema prihodnosti," pa je ob svetovnem dnevu vode prepričan predsednik vlade Miro Cerar.

Premier dodaja, da naraščanje svetovnega prebivalstva, podnebne spremembe in vedno večji pritiski korporacij, od nas terjajo zaščito slovenske vode in slovenskih vodnih virov na najvišji možni pravni ravni. Slovenija je tako novembra 2016 za Slovaško kot druga država članica Evropske unije pravico do pitne vode zapisala v ustavo.