Z aplikacijo do več lokalnih živil v slovenskih restavracijah in manj zavržene hrane

O razvoju in prednostih platforme smo se pogovarjali z Valentino Metež, ki je skupaj z Miloradom Drljačo ustanoviteljica Prokyja. Vse skupaj se je sicer začelo kot iskanje rešitve za zelo konkreten problem. "Soustanovitelj je lastnik dveh restavracij z dostavo v Ljubljani, tako sva na začetku skušala razviti aplikacijo za njegovo interno uporabo, ki bi bila namenjena optimizaciji nabavnih procesov. Potem pa sva ugotovila, da je z načinom primerjanja cen, ki sva ga izdelala, prišlo do velikih prihrankov – ti so znašali okoli 18 odstotkov. Jasno je bilo, da bi lahko tak način dela koristil veliko restavracijam. Prav tako se je pojavil ogromen interes gostincev, ki so slišali za najin projekt," pravi Meteževa.

Vmes je udarila korona in ekipa se je lotila razvoja in testiranja aplikacije. Potem ko se jim je v enem samem mesecu pridružilo okoli 600 restavracij in dobaviteljev, so še precej povečali ekipo, ki bdi nad projektom. 

Sogovornica izpostavlja, da aplikacija za restavracije pravzaprav prinaša tri glavne prednosti: "Ko potujemo, pogosto primerjamo cene hotelov in letalskih kart, saj obstajajo platforme, kjer je te primerjave mogoče opraviti zelo hitro. No, v gostinstvu težko primerjaš cene veliko različnih dobaviteljev, saj ponudbe prihajajo v različnih oblikah – od sporočil do elektronske pošte in razpredelnic. Skratka primerjava je zapletena in zato restavracije preplačujejo dobavitelje za okoli 20 odstotkov, kar je torej mogoče odpraviti. Druga, morda še večja prednost je ta, da se proces nabave pospeši za približno desetkrat, saj ni več potrebno klicati dobaviteljev ali jim pisati, ampak lahko oseba, zadolžena za nabavo, na platformi preveri celoten katalog izdelkov, izbere artikle in jih odda v skupno košarico, potem pa sistem sam izdelke razvršča po dobaviteljih in jim pošlje naročilo. Tako restavracija kot dobavitelj lahko sledita statusu naročila. Ta del hitrejšega in lažjega naročanja je zelo pomemben, saj je v gostinstvu zelo velika težava s pomanjkanjem kadrov. Tretja prednost je širok nabor artiklov."

Kot ugotavlja sogovornica, ljudje vse pogosteje naročamo hrano, ki nam jo dostavijo na dom: "Tudi tisti, ki smo prej naročali zgolj občasno, zdaj naročamo za celotno družino, v pisarno … Doma se kuha manj, kot se je prej. Ampak ko kuhaš doma, imaš popoln nadzor nad tem, kaj roma v lonec. Ko greš v restavracijo, pa zaupaš, da sta tisti, ki je nabavljal in tisti, ki kuha, uporabila kakovostne sestavine, toda pogosto temu ni tako. Zato želimo povečati uporabo lokalno pridelanih živil v restavracijah, da bi tudi restavracije bolj sledile trendu, ki ga že vidimo pri hotelih, ki so še bolj izpostavljeni željam gostov in jim morajo bolj slediti."

Pri restavracijah se na tem področju pogosto zaplete tudi zato, ker enostavno ne vedo, kako na enostaven način priti do lokalnih ponudnikov, prav tako se jim običajno zdi, da so ti izdelki dražji. Ponudb lokalnih pridelovalcev večinoma niti ne vidijo, saj ti praviloma niti niso vajeni na ta način pospeševati prodaje. Avtorji projekta želijo to spremeniti in v restavracije pripeljati živila naravnost od lokalnih ponudnikov in kmetov. Na ta način se zmanjša tudi število posrednikov.

"Na platformi izpostavljamo tudi lokalne pridelovalce, prav tako imajo ugodnejši pristop k platformi, saj plačujejo le po porabi oziroma naročilih," pravi sogovornica. Tisti, ki bi radi postali postali dobavitelji, tako izpolnijo prijavni obrazec, pogoj za sodelovanje je, da imajo registrirano ustrezno dejavnost. Kar je za majhne dobavitelje in kmete še posebej pomembno, je možnost, da ponudijo le svoje sezonske izdelke in pridelke, saj lahko svojo ponudbo sproti prilagajajo ali pa deaktivirajo. "Prav tako je platforma narejena tako, da omogoča izdelavo zelo privlačnega opisa izdelkov, saj je v gostinstvu videz ponujenega še kako pomemben. Vključimo jih tudi v novice, ki jih razpošiljamo. Prav tako za restavracije pripravljamo ideje, kako te izdelke vključiti v ponudbo." Trenutno sicer dobavitelji za dostavo poskrbijo sami, tako da imajo veliko takšnih, ki dostavljajo samo v bližini svojega kraja, med idejami za prihodnost pa je tudi organizacija prevoza. 

Po nekaj mesecih dela ugotavljajo, da večino nabave, vsaj ko gre za osnovna živila, gostinci še vedno opravljajo pri svojih ustaljenih ponudnikih, a po drugi strani postajajo tudi nekoliko bolj avanturistični: "Opažamo, da restavracije, ki se nam pridružujejo, platformo uporabljajo za iskanje novih artiklov. Veliko jih namreč spreminja svoje menije, saj se velik del njihove prodaje od prodaje v restavraciji širi na dostavo. Imamo denimo restavracijo, ki je povsem spremenila svoj meni in je Proky uporabila kot primaren vir, kjer je poiskala nove dobavitelje. Predvsem pa želimo ponujati tudi izdelke, do katerih gostinci prej niso mogli ali znali dostopati, tako da vključujemo ponudnike, ki prej niso bili prisotni na gostinskem trgu."

Je pa koronska kriza spremenila tudi dobavno verigo in gostinci so med tistimi, ki so na lastni koži izkusili, kaj pomenijo disrupcije dobavne verige, saj se je začelo dogajati, da so morali določene artikle zamenjati, jih poiskati drugje ali so ostali brez njih, kar pa pomeni velike težave, saj restavracija brez potrebnih surovin ne more normalno delovati. Dostop do širokega spektra ponudnikov je tako ključen, še posebej lokalnih, saj to pomeni manjši vpliv dobavne verige. Tega se zavedajo tudi domači dobavitelji, ki so v času korone okrepili svoje prodajne prijeme. "Veliko dobaviteljev se je v času korone digitaliziralo, a se je pojavila težava, kako v spletno trgovino pripeljati kupce. To terja vlaganje v marketing, v primeru večjih kupcev, kot so restavracije, pa je še težavno, da tam potem ne vidijo svojih cen, saj običajno nabavljajo po drugačnih cenah." Platforma pa omogoča dodajanje različnih cen oziroma izpostavljanje ponudbe za konkreten segment uporabnikov. 

Uporaba platforme naj bi tudi rešila zagate, kot so dvojna in pozabljena naročila ter napačno dostavljene količine. In kot izpostavlja sogovornica – bolje organizirana nabava restavracij pomeni manj odpadne hrane, ki je pri gostincih ogromen problem: "Uničevanje odpadne hrane lahko stane tudi več sto evrov na mesec." 

A odpadna hrana ni le finančna težava, ampak gre za problem, za katerega se že veliko let išče rešitve ob dejstvu, da pridelava in dobava obremenjujeta okolje, prav tako pa bi hrana, ki konča v uničenju, marsikomu prišla še kako prav. "Sklenili smo sodelovanje s slovensko banko hrane, ki bo prevzela tiste obroke, ki so še vedno primerni za zaužitje, a so jih pripravili preveč. Potem jih bodo distribuirali naprej svojim društvom, ta pa do uporabnikov. Na ta način bomo tudi razdelili artikle, ki so pred rokom uporabe, saj želimo poskrbeti, da se hrana ne zavrže," pojasnjuje sogovornica. 

Načrtov za prihodnost ekipi ne manjka, trenutno so v procesu pridobivanja investicije: "Zbiramo pol milijona evrov za dodajanje umetne inteligence, ki bi delovala tako, da bo dobavo še olajšala v smislu predlogov za nakup glede na pretekle navade gostincev, če bi gostinci s ponudniki delili podatke, pa bi tudi ponudniki lahko videli, katerih artiklov gostincu zmanjkuje in bi mu lahko ponudili te izdelke. Na strani dobaviteljev bi torej sistem omogočal pospeševanje prodaje, na strani gostincev pa polavtomatizirano nabavo. Dodali bomo tudi sistem za plačila. Prav tako se pripravljamo na širitev spektra porabnikov."