Uspešno se je zaključila že druga sezona priljubljenega šova Mali šef Slovenije. Čeprav so prav vsi mali junaki pokazali, da se lahko za štedilnikom kosajo celo z veliko starejšimi in izkušenimi kuharskimi navdušenci, pa sta na koncu upravičeno slavila Nik in Nika iz OŠ Preska in si med drugim prislužila pokal ter laskavi naziv Mali šef Slovenije. Poleg tega je šola, ki jo obiskujeta, zahvaljujoč njuni zmagi, bogatejša za denarno podporo v višini 10.000 evrov, ki jo podarja Mercator. Nagrado je zmagovalcema podelil Samo Gorjup, izvršni direktor operativnega področja maloprodaje v Mercatorju. Sicer pa v šovu poražencev ni, saj so bile prav vse šole deležne denarne podpore, višina katere pa je bila odvisna od končne uvrstitve parov otrok. O uvrstitvi zadnjih petih parov otrok ste s svojimi nakupi in glasovi odločili prav vi.
V vsakem primeru bo vsak evro šolam prišel še kako prav, saj imajo v načrtu kar nekaj projektov, ki bi jih radi izvedli v bližnji prihodnosti. Kako so šole, ki so tekmovale v prvi sezoni šova, porabile dobljena sredstva ter kako jih nameravajo unovčiti šole letošnje sezone, si lahko preberete TUKAJ!
Tekmovalci pa kot rečeno niso le junaki svojih šol, pač pa tudi navdih vsem nam. Njihove veščine, znanje, kreativnost in strast v kuhinji so marsikoga med vami navdihnili, da je tudi sam, morda celo prvič, oblekel predpasnik in se preizkusil v pripravi takšnih ali drugačnih jedi. Spet drugi ste bili zaradi trenutnih razmer v preteklih tednih primorani pogosteje kuhati in so bile zato nove ideje še kako dobrodošle. Kakorkoli, zaradi številnih dejavnikov, med katerimi še posebej izstopajo kuharski šovi, je kuhanje v zadnjih letih postalo izjemno priljubljeno. Ljudje se tudi vedno bolj zavedamo pomena zdrave in uravnotežene prehrane, predvsem uživanja sezonskih ter lokalnih pridelkov in izdelkov. Z nakupom le-teh pa ne poskrbimo le za zdrave prehranjevalne navade celotne družine, pač pa pomagamo tudi lokalnemu gospodarstvu. Da ga ni čez domače, se zavedajo tudi pri Mercatorju, zato v prodajalnah po vsej Sloveniji na posebnih stojnicah in policah označenih z rdečim srčkom stalno nudijo pestro izbiro pristnih domačih izdelkov lokalnih kmetij in zadrug. V njihovi ponudbi je sedaj že več kot 1.400 pristnih domačih izdelkov.
Še vedno zavržemo ogromno hrane
Sicer je zelo pohvalno, da vedno več ljudi posega po domačih izdelkih ali so celo do neke mere samooskrbni ter da raje hrano pripravljajo sami kot pa jedo v restavracijah ali kupujejo vnaprej pripravljene obroke, še vedno pa nas velik odstotek nenamerno velike količine hrane zavrže. Po podatkih Statističnega urada (Surs) je leta 2018 v Sloveniji nastalo skoraj 139.900 ton odpadne hrane (ali povprečno 68 kg na prebivalca), od tega polovica v gospodinjstvih. Nič čudnega, da nas z vseh strani opozarjajo na problematiko zavržene hrane in nas pozivajo k ukrepom. Odpadna hrana namreč predstavlja problem tako s socialnega in moralnega vidika kot z vidika porabe naravnih virov in škodljivih vplivov na okolje, tudi zaradi uporabe pesticidov in gnojil ter zaradi emisij toplogrednih plinov.
Kaj lahko storimo?
V prvi vrsti moramo analizirati svoje navade in ugotoviti, zakaj zavržemo toliko hrane. Vzroki so lahko različni. Velikokrat se zgodi, da naenkrat kupimo preveč hitro pokvarljivih živil (sadje, zelenjava ...), hkrati pa ne načrtujemo racionalno obrokov, da bi ta živila porabili prej od tistih, ki so uporabna dlje. V veliko gospodinjstvih se je ravno zaradi razglašene epidemije v zadnjih tednih nakopičilo ogromno hrane, ki sedaj ostaja. Zaradi najrazličnejših akcij, s katerimi nas bombardirajo trgovci, tudi nasploh kupimo prevelike količine hrane, na mnoga živila pa zato tudi kar malce pozabimo in se zato pokvarijo.
Pogosto tudi skuhamo prevelike količine hrane, ostankov pa ne pojemo na primer za večerjo ali iz njih pripravimo kakšno drugo jed. Ravno tako imenovano recikliranje hrane je odličen način, kako z malce spretnosti, domišljije in z le nekaj dodatnimi sestavinami ne le popestrimo jedilnik, pač pa tudi porabimo ostanke, privarčujemo in za piko na i naredimo nekaj dobrega tudi za okolje. Največkrat se zgodi, da nam ostajajo kruh, pečeno meso, kuhane testenine, sadje ali zelenjava, zato vam v nadaljevanju ponujamo nekaj idej, kako jih lahko koristno uporabite bodisi naslednji dan, pri naslednjem obroku ali pa jih varno shranite.
KRUH: Če vam osataja kruh, je eden od načinov ta, da ga posušite in uporabite za krušne drobtine, ali pa priprivite eno od priljubljenih jedi oziroma prilog:
Kruhovi cmoki ali rulada: Je izvrstna priloga pečenki, golažu, obari, paprikašu, kislemu zelju in zrezkom v omaki. Odlična pa je na rezine narezana kruhova štruca tudi v kombinaciji z gobovo omako in skledo sezonske solate.
Ocvrte kruhove rezine: Stara jed naših babic, ki nikoli ne bo utonila v pozabo, saj so zlato rjavo ocvrte rezine kruha na moč okusne, hkrati pa tudi odličen način, da porabimo zalogo starega kruha. V svetu je jed poznana pod imenom francoski opečenec oziroma french toast, mi pa jim pravimo kar pohane šnite.
Kruhov narastek s prekajenim mesom: V tej preprosti jedi boste na okusen način porabili star kruh in prekajeno meso, ki vam je ostalo od nedeljskega kosila ali pa se vam po kakšnem praznovanju valja po hladilniku. Potrebujete samo še jajca, malo mleka, kisle smetane, naribanega sira in svežega peteršilja. Zraven poskrbite še za skledo solate, ki se bo h pečenemu narastku odlično prilegla.
PEČEN PIŠANEC: Načinov za to, da iz ostankov piščanca pripravimo novo jed, ki bo po okusu in videzu povsem drugačna, je res veliko. Ponujamo vam nekaj idej. Na podoben način lahko uporabite tudi druge vrste mesa.
Solata: Narezane ali natrgane koščke pečenega piščančjega mesa stresite v skledo in jim dodajte na koščke narezano svežo zelenjavo, lahko tudi jajca, sir in preliv po želji. Še posebej priljubljena je Cezarjeva solata.
Sendvič: Tu ste lahko izjemno kreativni in sendvičem dodajate sestavine po okusu. Meso na primer lahko zmeljete, pomešate s poljubno omako (npr. z omako aioli ali omako tisočerih otokov) in tako pripravljen namaz namažete na kruh ter obložite še s sirom, kislim zeljem ali kislimi kumaricami. Lahko kruh namažete tudi s poljubnim namazom ter dodate na rezine narezano meso, rezine paradižnika in paprike.
Piščančja jušna osnova: Piščančje kosti dajte v mrzlo vodo skupaj z na koščke narezano jušno zelenjavo (čebula, korenje, zelena, peteršilj itd.). Okus izboljšate tako, da dodate tudi surove konice krilc (ki ste jih piščancu pred peko odstranili, saj se rade preveč zapečejo) in vrat. Pristavite in skuhate. Kosti po kuhanju odstranite iz juhe in juho po želji precedite, da dobite čisto jušno osnovo.
TESTENINE: Zagotovo se vam je že zgodilo, da ste nakuhali preveč testenin. Da ne boste za večerjo jedli enako kot za kosilo, lahko bodisi narediti drugo omako bodisi pripravite katero od spodnjih jedi:
Testeninska solata: Obstaja malo morje receptov za solate s testeninami, zato je najbolje, da glede na vaš okus najdete takšnega, ki vam bo všeč. Kuhanim testeninam na primer lahko dodate narezane češnjeve paradižnike, črne olive, mocarelo in svežo baziliko ter začinite s kisom ali limoninim sokom ter olivnim oljem.
Gratinirane testenine: Gre pravzaprav za zapečene testenine s sirom v pečici in tudi v tem primeru je receptov ogromno. Najbolje je, da pobrskate po hladilniku, katere sestavine imate še na voljo (na primer čebula, šunka ali mleto meso, zelenjava, šampinjoni, smetana ...), naredite iz njih omako, ki jo zmešate s testeninami, te nato pretresete v pekač, posujete z naribanim sirom in za pol ure položite v ogreto pečico.
Lazanja: Čeprav za pripravo lazanje obstajajo posebne vrste testenin, lahko brez težav uporabite tudi na primer široke rezarnce od prejšnjega dne in tako malce improvizirate. Postopek je enak kot pri pripravi klasične lazanje, bodisi mesne bosisi zelenjavne. Poskusite, presenečeni boste.
SVEŽA ZELENJAVA: Opažate, da svežina vaše zelenjave hitro bledi? Brez skrbi, načinov, kako jo porabiti, je ogromno. Najlažje je, če skuhate zelenjavno juho ali enolončnico ali pa pripravite jušno osnovo ter jo ustrezno shranite. Zelenjava je še kako dobrodošla tudi v raznih omakah za testenine in rižote, konec koncev lahko pripravite solato. Določeno zelenjavo (grah, fižol ...) lahko poblanširate ter zamrznete. Paradižnike na primer lahko preprosto posušite v pečici ter skupaj z zelišči ter česnom shranite v olivnem olju, lahko pripravite tudi mezgo.
SADJE: Podobno kot z zelenjavo je tudi s sadjem, možnosti je torej na pretek. Prezrelo sadje na primer lahko uporabite za razne napitke. Banane, borovnice, maline ali jagode preprosto zmeljite v mešalniku, dodajte malo mleka ali sladoleda in napitek je nared. Ravno tako prezrelo sadje uporabite za peko oziroma pripravo najrazličnejših sladic ter drugih sorodnih jedi. Ste že poskusili zadnja leta izjemno priljubljen bananin kruh? Če imate otroke, se lahko malce poigrate in sadje narežete na koščke privlačnih oblik ter naredite sadna nabodala. Slednja so tudi idelana, ko pridejo obiski. Iz praktično vsakršnega sadja pa lahko pripravite preprosto marmelado in na ta način porabite ostanke sadja ali pa sadje, ki bi ga sicer morali zavreči.
Če povzamemo, lahko z malce domišljije tako rekoč iz vsakega živila oziroma jedi, ki vam ostaja, pripravite nekaj okusnega. Na srečo dandanes obstajajo tudi aplikacije, ki vam bodo pri tem v veliko pomoč. Niso namreč koristne le za izdelovanje nakupovalnega seznama, pač pa vam ponujajo tudi številne recepte ter nasvete, kaj storiti s (preveč) kuhane hrane. Veliko teh najdete tudi na spletu. Če pogosto skuhate oziroma pripravite preveč hrane in jo namesto da bi jo shranili ter zaužili kasneje, zavržete, potem je skrajni čas tudi, da začnete obroke pripravljati bolj premišljeno. Pametno je tudi, da ne kuhate sestradani, saj bodo pri tem oči prevladale nad razumom in boste avtomatsko skuhali več kot boste kasneje pojedli.
Vse se začne z nakupovanjem
In če se vrnemo k osnovam – bodite pazljivi že pri nakupih. Tisti, ki imajo zaradi takšne ali drugačne stiske omejen proračun za prehrano, znajo zelo racionalno nakupovati živila in hkrati zelo pazijo, da zavržejo res minimalno količino hrane, pri čemer si med drugim pomagajo tudi z nakupovalnim listkom oziroma seznamom. Rek, da pametni pišejo, na tem mestu še kako drži in bi se ga morali držati tudi tisti, ki jim ni potrebno paziti na vsak cent. Tu ne gre (le) za to, da privarčujemo, ampak da ne gre hrana v nič. Sploh pri večjih nakupih je potreben razmislek. Preden se odpravite v trgovino, si torej sestavite seznam živil (list, beležka, aplikacija), ki jih res potrebujete. Predvsem hitro pokvarljivih živil nikar ne kupujte v prevelikih količinah, če niste prepričani, da jih boste dovolj hitro uporabili. Predvsem pa kot rečeno premišljeno izbirajte živila in kupujte kakovostne pridelke ter izdelke in po možnosti podprite lokalne pridelovalce in predelovalce; tako boste naredili veliko dobrega za zdravje cele družine in tudi za lokalno gospodarstvo.
Sponzorirana vsebina
