'Domačo, slovensko hrano naj kot vrednoto sprejmejo naši otroci in odločevalci'  

Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila 29. september za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga letos obeležujemo prvič. 

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je ob podpisu v Ljubljani izpostavila cilj prepolovitve količine odpadne hrane ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne prehranske verige. Hrana "ni vedno idealnih oblik ali idealne barve, a je vseeno užitna in nujno potrebna", je spomnila.

V svetu se zavrže tretjina pridelane hrane v vrednosti 780 milijard evrov letno. Slovenija je v letu 2018 proizvedla 68 kilogramov odpadne hrane na prebivalca, skupaj je bilo zavrženih 140.000 ton hrane. Vsak član gospodinjstva na letni ravni zavrže 16 odstotkov denarja, ki ga porabi za nakup hrane, je podčrtala. "Ko zavržemo hrano, zavržemo tudi denar, delo, vodo, čas in znanje," je izpostavila ministrica.

Predlog Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano od zdaj v javni razpravi

Slovenija je skupaj z vsemi članicami Evropske unije zavezana k doseganju trajnostnih razvojnih ciljev. Med njimi je tudi prepolovitev količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšanje izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige.

Na tej podlagi je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s ciljem preprečevanja nastajanja izgub in odpadne hrane vzdolž verige preskrbe s hrano, pripravilo predlog Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki bo 29. 9. 2020 dana tudi v javno razpravo. Pivčeva je ob tej priložnosti izpostavila, da bo strategiji sledil akcijski načrt, ki bo operacionaliziral strategijo in določil nosilce akcij.

Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je ob tej priložnosti dejal, da se zavzemajo predvsem za zmanjšanje izgub hrane na kmetijah: "Torej hrane, ki jo zavržemo zaradi neurejenih razmer v prehranski verigi ter hrane, ki po videzu ne ustreza prodajnim standardom. Želimo rešitve tudi za male kmete, ki ne morejo vstopati v velike prodajne sisteme zaradi majhnih količin. Nujna je rešitev problema ostankov hrane, ki jih naši kmetje ne morejo prodati zaradi položaja na trgu oziroma so jo primorani prodati pod ceno in posledično kmetovanje opuščati. Pričakujemo, da bomo s sodelovanjem našli rešitve pri vzpostavljanju trdnejših pogodbenih odnosov med pridelovalci in kupci." 

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, pa izpostavlja, da je zmanjševanje izgub in odpadne hrane velik izziv tako pridelovalcem kot predelovalcem hrane, saj pomeni tudi korak k večji konkurenčnosti slovenskega kmetijstva: "Tudi z novimi tehnologijami in skrbnim dolgoročnim načrtovanjem, ki je povezano s pogodbenim sodelovanjem vseh deležnikov vzdolž verige preskrbe s hrano, namreč lahko bistveno prispevamo k zmanjševanju izgub in odpadne hrane."  Vse pa se začne pri posamezniku in njegovemu odnosu do hrane, je poudaril:  "Domačo, slovensko hrano, ki je bolj zdrava, bolj hranljiva in manj obremenjuje okolje, naj kot vrednoto sprejmejo naši otroci, njihovi starši, stari starši in odločevalci v javnih zavodih. Podpis skupne izjave o sodelovanju je tako pomemben korak tudi k dvigu stabilne samooskrbe s hrano in prehranske varnosti Slovenije." 

Mija Lapornik, izvršna direktorica TZS, je izpostavila, da trgovinska zbornica Slovenije podpira prizadevanja vseh deležnikov za zmanjševanje količin odpadne hrane: "V ta namen so odločevalci že podprli pobudo TZS, da donirana hrana ni več predmet obdavčitve, kar je bila pravilna odločitev, vse dodatne predloge in cilje pa bomo na zbornici skušali uresničevati preko Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano – spoštujmo hrano. Trgovska podjetja na prostovoljni osnovi že več let sodelujejo in razvijajo proces donirane hrane s številnimi društvi, v okviru katerih sodeluje več kot 100 trgovin, prav tako si prizadevamo za večjo ozaveščenost potrošnikov, ki morajo vsako hrano prepoznati kot neprecenljiv vir energije."

Branko Meh iz Obrtne zbornice Slovenije pa je poudaril, da se zaveda, da je problem ravnanja s hrano širši družbeni problem: "K zmanjševanju količin odpadne hrane lahko pripomorejo potrošniki, ki morajo spremeniti svoje nakupovalne navade, po drugi strani pa morajo svoje navade spremeniti tudi gostje v gostinskih obratih. Obenem pa v OZS pozivamo vse, da kupujejo lokalno in predvsem hrano slovenskega izvora. S tem namreč spodbujamo slovenske kmete in slovenska živilska podjetja."