javnofinančna
Širili bi krog upravičencev do pomoči ob naravnih nesrečah
18. 08. 2024 08.53Ministrstvo za naravne vire in prostor je v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med drugim omogoča bolj prožne oblike financiranja in širi krog upravičencev do sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. Komentarje na predlagani zakon je mogoče oddati do 2. septembra.
Vlada začela pripravljati proračuna za 2025 in 2026
09. 05. 2024 13.52Vlada je opravila prvo proračunsko sejo in tako začela proces priprave proračunov za leti 2025 in 2026, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Sedaj bodo s predlagatelji finančnih načrtov usklajevali odhodke, druga proračunska seja pa je predvidena v začetku julija. Vlada bo proračunske dokumente potrjevala septembra.
V EU dogovor o novih evropskih javnofinančnih pravilih
10. 02. 2024 09.15Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic EU so ponoči po 16 urah pogajanj dosegli politični dogovor o novih evropskih javnofinančnih pravilih, ki so v nasprotju s trenutno veljavnimi bolj jasna, fleksibilna in prilagojena posamezni članici. Te bodo morale prve fiskalne načrte v Bruselj posredovati do 20. septembra.
Finančni ministri EU dosegli dogovor o reformi evropskih javnofinančnih pravil
20. 12. 2023 18.54Finančni ministri članic EU so na neformalnem zasedanju dosegli dogovor o reformi evropskih javnofinančnih pravil. Kot je na omrežju X sporočilo špansko predsedstvo Sveta EU, bodo nova pravila omogočala tako stabilnost kot rast.
Pogajanja o reformi fiskalnih pravil gredo po mnenju Slovenije v pravo smer
08. 12. 2023 06.41Finančni ministri članic EU, ki jim ponoči ni uspelo doseči dogovora o reformi evropskih javnofinančnih pravil, poudarjajo v pogajanjih doseženi napredek. Špansko predsedstvo Sveta EU pa je pripravljeno do konca leta sklicati novo izredno zasedanje, da bi sklenili dogovor, je povedala španska gospodarska ministrica Nadia Calvino. Da gredo pogajanja o reformi evropskih javnofinančnih pravil v smer, ki je po mnenju Slovenije ustrezna, meni tudi minister Boštjančič.
Jedrska energija po predlogu prenovljenega energetskega zakona nizkoogljični vir
07. 12. 2023 17.55Vlada je sprejela predlog prenovljenega energetskega zakona, s katerim ga po pojasnilih pristojnega ministrstva prilagaja potrebam zelenega prehoda v energetiki. Predlog pokriva številna področja, med drugim med nizkoogljične vire jasno uvršča jedrsko energijo, v prihodnosti pa predvideva tudi izločitev plina iz ogrevanja stavb.
Golob za manj birokratizacije in davčno reformo, gospodarstveniki za razbremenitev plač
29. 11. 2023 16.15Predsednik vlade Robert Golob si želi obuditi socialni dialog in kot prvi temi predlaga zmanjšanje birokratizacije ter davčno reformo. Do konca prvega četrtletja naj bi prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo, je dejal na vrhu slovenskega gospodarstva. Na srečanju je bilo slišati kar pet nekdanjih predsednikov vlad: Antona Ropa, Janeza Janšo in Alenko Bratušek. Po videopovezavi pa še Lojzeta Peterleta in Mira Cerarja.
Vlada vztraja pri proračunskih načrtih
19. 10. 2023 16.02Vlada je na seji sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Kot je zapisala, je izračunani fiskalni napor zadosten, zato državnemu zboru predlaga, naj proračuna sprejme v predlagani obliki.
Fiskalni svet z močno zaušnico finančnemu ministrstvu
16. 10. 2023 18.30Javnofinančna politika bo tudi v naslednjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična, kar je neustrezno, ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je v luči boja proti inflaciji v nasprotju z zaostreno denarno politiko Evropske centralne banke, v oceni proračunskih dokumentov za 2024 in 2025 ugotavlja fiskalni svet.
'Celo obrobna letališča v Bosni imajo boljše povezave'
06. 06. 2023 07.00Da smo pristali med najslabšimi in da je od evropskih držav, kar se tiče letalske povezljivosti, za nami le še Belorusija, ugotavljata avtorja analiz, ki ju je za 35 tisoč evrov naročilo infrastrukturno ministrstvo pod vodstvom Alenke Bratušek. In številke? Slaba letalska povezljivost, pravita, neposredno škoduje slovenskemu gospodarstvu. Od propada Adrie sredi leta 2019 naj bi tako izgubili 1,5 milijona potnikov, država pa naj bi v tem času neposredno in posredno izgubila za kar 1,8 milijarde evrov. A zakaj je tudi do teh analiz oster finančni minister? Ker da je v njih zgolj 15 odstotkov podatkov, ki jih potrebujemo za dokončno odločitev: nova letalska družba, da ali ne?
'Zaostrovanje denarne politike bi lahko vplivalo na kakovost kreditnega portfelja'
02. 06. 2023 14.41Slovenija je glede zelenega prehoda pred pomembnimi odločitvami, zato je osrednja tema bančne konference, kako k temu pritegniti zasebni kapital. "Čas je za akcijo," je pozval prvi mož NLB Blaž Brodnjak, finančni minister Klemen Boštjančič pa je ob apetitih, za kaj vse bo poskrbela država, posvaril, da "so javnofinančna sredstva omejena". Bančni sistem je brez posebnih dodatnih naporov sposoben financirati za okoli 10 milijard evrov investicij v zeleni prehod in na druga razvojna področja, pa je ocenil viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
'Javno-zasebno partnerstvo edina možnost za novega letalskega prevoznika'
02. 06. 2023 12.17Ideja o novi letalski družbi je po mnenju finančnega ministra Klemna Boštjančiča ena od možnosti naslavljanja težave slabe letalske povezljivosti Slovenije. "V četrtek predstavljena analiza predstavlja 15 odstotkov potrebnih podatkov za odločitev. Za ustanovitev domačega prevoznika je edina realna možnost javno-zasebno partnerstvo," je dejal.
Gospodarstveniki o Golobu in reformah: Bolje korak nazaj kot škoda
29. 03. 2023 19.54"Tresla se je gora, rodila se je miš. Bolje je, da je premier naredil korak nazaj, kot da bi z reformami delali škodo," ocenjujejo gospodarstveniki. Ekonomist Matej Lahovnik pa opozarja, da smo doslej slišali le konfuzne in protislovne napovedi.
Banka Slovenije napoveduje nove dvige obrestnih mer
03. 03. 2023 17.03Za čimprejšnje znižanje inflacije je poleg zaostrovanja denarne politike nujno tudi usklajeno delovanje drugih politik, kot so javnofinančna politika, strukturne prilagoditve in ustrezna plačna politika, je bilo eno od glavnih sporočil današnjega predavanja guvernerja estonske centralne banke Madisa Müllerja v Ljubljani. Guverner Banke Slovenije pa po vnovičnem marčnem dvigu osrednjih evrskih obrestnih mer za 0,5 odstotne točke pričakuje nadaljnja zvišanja, vse dokler inflacija ne bo vzdržno na poti k dvoodstotnemu cilju.
Spremembe javnega plačnega sistema: 'Nihče ne bo na slabšem kot sedaj'
09. 02. 2023 17.06Vladna stran je izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju predstavila sindikatom. Med glavnimi cilji plačne reforme bodo zagotovitev ustreznega plačila zaposlenim v javnem sektorju, povečanje učinkovitosti javnega sektorja ter zagotavljanje kakovostnih in dostopnih javnih storitev. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je ob tem izpostavila, da "nihče ne bo na slabšem, kot je sedaj". Sindikati pa po predstavitvi nastopajo nekoliko zadržano. Kot ugotavlja vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, je pri izhodiščih "še veliko nejasnosti".
Fiskalni svet: Primanjkljaj bo visok tudi letos
06. 02. 2023 12.16Javnofinančna slika Slovenije se je lani predvsem zaradi manjšega obsega pomoči zaradi covida-19 izboljšala, a sta bila tako raven primanjkljaja kot njegovo poslabšanje glede na leto 2019 med večjimi v EU, ugotavlja fiskalni svet. Primanjkljaj bo visok tudi letos, zato svetuje izogibanje ukrepom, ki bi dodatno trajno slabšali stanje javnih financ.
Najnižja plača v javnem sektorju naj bi znašala okoli 900 evrov
02. 02. 2023 19.4226 let redno zaposlena, sedem let kot pomočnica v kuhinji domžalske osnovne šole, njena plača pa pod minimalno. Tudi čistilki, ki na šoli dela deset let, morajo vsak mesec doplačati do minimalne plače. To sta dva primera zaposlenih v plačni skupini J. V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne, obljublja vlada, ki namerava najprej urediti prav spodnji del plačne lestvice.
Bruselj poziva Slovenijo, naj bo spremenjen proračun skladen s priporočili EU
22. 11. 2022 18.56Evropska komisija je objavila jesenski sveženj evropskega semestra, v okviru katerega je države članice pozvala k usklajevanju javnofinančnih politik pri soočanju z energetsko krizo in visoko inflacijo. Slovenska javnofinančna politika v 2023 je po oceni Evropske komisije ekspanzivna v kontekstu visoke inflacije. V Bruslju menijo, da rast tekoče porabe ni skladna s spomladanskimi priporočili.
Fiskalni svet: Proračuna za 2023 in 2024 primerna okoliščinam, a s tveganji
17. 10. 2022 13.26Predloga proračunov za prihodnji dve leti glede na okoliščine po oceni fiskalnega sveta v določeni meri upoštevata potrebne usmeritve. A vsebujeta tudi številne pomanjkljivosti in tveganja, opozarja svet v oceni proračunskih dokumentov. Opozarja predvsem na visok obseg diskrecijskih odhodkov v obliki investicij in rasti plač.
Svet ECB obrestne mere zvišal za 0,5 odstotne točke
21. 07. 2022 06.13Svet Evropske centralne banke je skladno z napovedmi dvignil glavne obrestne mere za evrsko območje, in sicer kar za 0,5 odstotne točke. Gre za prvo zvišanje obrestne mere v 11 letih. Junija so sicer napovedali dvig za 0,25 odstotne točke. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem povedala, da "svet Evropske centralne banke z današnjimi sklepi odločno stopa na pot zaostrovanja oziroma normalizacije denarne politike".
Golob odgovornost za zmanjšanje evropskih sredstev pripisal Janševi vladi
30. 06. 2022 14.43Slovenija bo iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve. Razlog za manjši znesek so ugodnejša gospodarska gibanja v letih 2020 in 2021, kot so jih predvidele prvotne ocene. Premier Robert Golob je odgovornost za manjša sredstva pripisal prejšnji vladi Janeza Janše. Vlada bo zaradi zmanjšanja nepovratnih sredstev tako zdaj prilagodila finančne vire Načrta za okrevanje in odpornost, so sporočili z Ukoma.
Vesel: Ko rušiš kredibilnost nadzornih institucij, rušiš svoj imunski sistem
12. 06. 2022 19.31Kdo bo novi predsednik Računskega sodišča? Predsednik države Borut Pahor je javni poziv za ta položaj objavil že v začetku leta, a skupaj z Državnim zborom – tudi zaradi volitev – postopka še ni končal. Štirje kandidati, ki so se prijavili, so se v teh dneh predstavljali poslanskim skupinam, vodje skupin pa bodo svoja stališča o njih sredi tedna predstavili Pahorju. Takrat bo tudi jasno, ali bo Pahor katerega od njih predlagal v izvolitev poslancem ali bo postopek ponovil. Je pa že jasno, da to ne bo več Tomaž Vesel, predsednik sodišča zadnjih devet let. Kako ocenjuje svoj mandat?
Vesel: Prihaja čas ključnih odločitev
26. 05. 2022 10.42Računsko sodišče je izdalo poročilo o delu za leto 2021. Kot pravijo, je bilo omenjeno leto tako po aktivnostih kot dinamiki izvajanja revizijske aktivnosti povsem primerljivo s preteklimi leti. "Ob koncu leta 2021 smo beležili 60 izdanih revizijskih poročil in eno zbirno poročilo, poročila pa so se nanašala na poslovanje 122 revidirancev, katerih skupna bilančna vsota odhodkov je v letu 2021 znašala 22 milijard evrov," so sporočili.
Proračun v štirih mesecih s 114 milijoni evrov primanjkljaja
05. 05. 2022 13.23V državni proračun se je v štirih mesecih nateklo 4,18 milijarde evrov ali za petino več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so bili ob odpravi večine protikoronskih ukrepov s 4,30 milijarde evrov nižji za skoraj desetino. Primanjkljaj je dosegel 114 milijonov evrov, lani v tem času je bil pri 1,2 milijarde evrov. Aprila je bil proračun v presežku.
Banka Slovenije: Ruska vojaška agresija tveganje za gospodarsko aktivnost in inflacijo
05. 04. 2022 17.28Po tem, ko se je v evrskem območju in tudi v Sloveniji v prvem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska aktivnost, so ruska vojaška agresija, ki se je začela februarja, in uvedene sankcije poslabšali gospodarske obete. Predvsem so se izrazito povečala tveganja za daljše obdobje visoke inflacije, je objavila Banka Slovenije.
'Bolj kot za stopnjevanje vojaških aktivnosti se zavzemam za to, da se ta problem reši za mizo'
06. 03. 2022 07.00Formalni koraki, ki jih Slovenija sprejema glede ukrajinske krize, so pravi, meni predsednica SAB Alenka Bratušek. Kritična pa je do retorike, ki jo vlada, zlasti njen predsednik Janez Janša, uporablja v kriznih časih – tako pri vojni v Ukrajini kot v covidni krizi. Meni, da bi bila dobra ministrica za finance. Čeprav meni, da ekonomska in javnofinančna situacija ob rekordni zadolženosti države in prihajajočih posledicah sankcij proti Rusiji tudi za slovensko gospodarstvo ni spodbudna, zategovanja pasu po vzoru Zujfa pred desetimi leti ne napoveduje. Komisarske zgodbe – gledajoč z današnje perspektive – ne bi ponovila. Ne želi se opredeliti do tega, ali obžaluje sodelovanje z Zoranom Jankovićem, s katerim je vstopila v državno politiko, niti do tega, ali bi Marjana Šarca še kdaj podprla za mandatarja. Ko je govor o razleteli Koaliciji ustavnega loka in partnericah, sicer ocenjuje, da se v Levici zavedajo, kaj je bilo v preteklem mandatu storjeno narobe – tudi na njihovi strani.
'Trenutna konjunktura zakriva strukturno slabšanje javnih financ'
09. 02. 2022 17.02Trenutna močna gospodarska konjunktura po oceni fiskalnega sveta zakriva slabšanje strukturnega položaja javnih financ. V koronski krizi sprejeti ukrepi strukturne narave, ki niso povezani z epidemijo covida-19, bodo stanje javnih financ v prihodnosti slabšali za 2,2 odstotka BDP na leto, opozarja fiskalni svet. Tudi sprejeti in morebitni dodatni ukrepi, ki bi ob odsotnosti reform vodili v povečanje porabe, vzdržnost financiranja pokojninske in zdravstvene blagajne ogrožajo že na kratek rok, dodajajo v fiskalnem svetu.
'Tiha večina, ki se danes politiki izogiba, ima v resnici največjo moč'
17. 12. 2021 06.00Vroče dogajanje pred volitvami: začetek česa je javna tribuna društva Bodi sprememba Roberta Goloba? Gre samo za tipanje ali je to že konkretna napoved za volitve? Nova stranka ali priključitev h kakšni obstoječi? Kdo ga podpira? "Tiha večina, ki se danes politiki izogiba, ima v resnici največjo moč, ta je najbolj politično zatirana. Naš namen je, da jih osvestimo, da to moč, ki jo imajo, vzamejo v svoje roke in se odločijo, ali želijo živeti v državi, ki ni svobodna, ali v državi, ki je normalna," pravi Golob.
Opozicija z novelo zakona rešuje 'še eno krivico delavskega razreda'
08. 09. 2021 10.31Poslanske skupine SD, LMŠ, Levica, SAB in NeP v zakonodajno proceduro vlagajo novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predlagajo spremembo sedmega odstavka 31. člena tako, da bo na novo določil najnižjo višino denarnega nadomestila za bolniško odsotnost, ki pripada zavarovancu, v višini 60 odstotkov minimalne plače. "Res je, da ne bo na boljšem na milijone, tisoče ali stotine ljudi, vendar je vsakih deset ljudi, ki jim pomagamo, vrednih našega truda," pravi Židan.
Grims: Mi smo bili na volitve pripravljeni že zdavnaj
23. 07. 2021 06.00Opozicija je ob zadnji seji vlade pred počitnicami napovedala vročo politično jesen, med drugim je pričakovati interpelacije ministrov. "Če bi imela opozicija 46 glasov, ne bi šla na interpelacijo enega ministra, pač pa s svojim predlogom za predsednika vlade. Ampak tega seveda opozicija nima, zato je to govorjenje v prazno," je prepričan Branko Grims iz SDS. Dodal je, da bo korona minila, ostali pa bodo razvoj, varnost in ključne teme. "Ostala bo predvsem velika javnofinančna luknja," je bila na drugi stani ostra Jerca Korče iz LMŠ, ki meni, da se vlada povezuje z Višegradom, njihove vrednote pa, da niso v skladu z zavezami Evropske unije.