Najnižja plača v javnem sektorju naj bi znašala okoli 900 evrov

"Pod minimalno, 18. plačilni razred, tako da ne dohajam, vedno je dodatek, da pridem na minimalno." "Na račun recimo dobim nekje 840 evrov, največ s prevozom in prehrano," o svoji plači pravita Marinka Škrl in Sadeta Hasanić, pomočnici v kuhinji in čistilki, ki jima konec meseca v denarnici ne ostane praktično nič. Spadata v skupino J, ki jima vsak mesec doplačujejo do minimalne plače. 

Hasanićeva prizna, da si težko sploh kaj privošči, skromni so tudi njeni otroci. Domači vrt jim tako še kako prav pride, saj se "pozna vsaka zelenjava, ki jo nabereš in je ni treba kupiti." In skrb se ne konča zgolj pri sedanji plači, sprašujeta se tudi, kakšna bo pokojnina. "S situacijo, kakršna je trenutna, komaj živimo. Kakšna bo pokojnina, se sploh ne zavedaš in si ne predstavljaš, kako boš lahko preživel," priznava Hasanićeva. 

Podobne skrbi ima tudi zaposlena na upravni enoti, ki ima do upokojitve le še dve leti. Njena plača sicer ni minimalna, a pokojnina očitno bo. "Če bo ta gospa šla z 22-letnim povprečjem v pokoj, bo dobila tam nekje nad 500 evrov pokojnine, jasno da bo dobila tisto minimalno, teh 625 evrov, ampak s tem se ne da preživeti," opozarja predsednik Sindikata državnih organov Frančišek Verk.

Kakšne bodo plače po reformi?

In kakšno plačo si Marinka in Saneta lahko obetata po plačni reformi? Konkretnih številk še ni, neuradno pa naj bi najnižja plača v javnem sektorju znašala 60 odstotkov povprečne plače, kar bi trenutno naneslo okoli 900 evrov. 

"Lahko daš na kupček ali pa za kakšne hude čase. Ker se že staramo, pa je treba tudi k zdravniku, kjer pa moraš dodatno plačati, če ne, nikamor ne prideš in si samo številka. Nimaš nobenega priboljška, ampak da vsaj živiš, ne v mukah, ampak normalno," še pravi Škrlova. 

Trenutno 'pajkovo mrežo' plačnega sistema bodo z reformo zamenjale panoge. Govora je trenutno o treh, znotraj njih pa več posameznih stebrov, do česar so nekateri sindikati skeptični. "'Ta močni' si bodo v teh svojih stebrih uredili višje plače, tista ostala revščina, da se tako izrazim, bo pa ostala v nekem stebru, ki dejansko potem ne bo več primerljiv z nikomer," meni Verk. 

Da mora biti javnofinančna stabilnost čim manjša obremenitev z javnim dolgom, je eden ključnih ciljev vlade, pa ekonomisti pravijo: vlada mora biti previdna. "Mora biti konzervativna, ne v smislu prepričanj, ampak konzervativna v smislu, da prevelikim apetitom interesnih skupin ne ustreže," meni ekonomist na ljubljanski Ekonomski fakulteti Rok Spruk, ki dodaja, da je edino pravilno, da se vlada najprej osredotoča na tiste plače, ki so pod minimalno.