Vlada je proračunske dokumente potrdila 28. septembra, poslancem pa sta jih pred desetimi dnevi predstavila predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič. Kot sta povedala, odražajo nujni odziv na odpravljanje posledic katastrofalnih avgustovskih poplav, obenem pa ponujata priložnost za nadaljnji razvoj države.
Fiskalni svet je svojo oceno teh načrtov objavil v začetku tega tedna ter zapisal, da bo javnofinančna politika tudi v naslednjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična. To je neustrezno, ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je v luči boja proti inflaciji v nasprotju z zaostreno denarno politiko Evropske centralne banke, je bil oster.
Tako kot sta v začetku oktobra v DZ povedala Golob in Boštjančič, je vlada tudi v danes sprejetem stališču do ocene Fiskalnega sveta zapisala, da bo fiskalna politika v prihodnjih letih prilagojena odločnemu ukrepanju po letošnjih naravnih nesrečah. To se odraža v javnofinančnih ciljih, je dodala.
Skladno z dogovorom z Evropsko komisijo se enkratni izdatki, povezani s poplavami, prvič priznajo z letošnjim avgustom. To bo vplivalo na izračun fiskalnega napora, glede katerega vlada meni, da bo skladno z metodologijo EU zadosten, posledično pa tudi, da se s tem sledi zahtevam nacionalnega fiskalnega pravila.
Vlada sicer načrtuje, da bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto, ko bodo v območju evra spet začela veljati fiskalna pravila, znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP. Leto pozneje naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.
Na finančnem ministrstvu so ob tem dodali, da se vlada zaveda tudi srednjeročnih izzivov javnih financ. Zato bo spomladi 2024, ko bo znanih več podrobnosti glede morebitne prenove fiskalnih pravil EU, pripravila podrobnejši srednjeročni fiskalni načrt.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.