Golob odgovornost za zmanjšanje evropskih sredstev pripisal Janševi vladi

Kot smo že poročali, bo Slovenija zaradi ugodnejših gospodarskih gibanj v preteklih dveh letih prejela 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev manj. "Obveščeni smo bili, da bo Slovenija zaradi sporazuma, ki je bil podpisan s strani prejšnje vlade, znotraj programa za okrevanje in odpornost dobila manj sredstev, kot je bilo predvideno," je ob robu vrha zveze Nato v Madridu povedal premier Robert Golob. V ta sporazum so bili po njegovih besedah namreč vključeni določeni pogoji, ki so pripeljali do tega.

Na novinarsko vprašanje, ali je Slovenija postala žrtev lastnega uspeha, je odgovoril, da je "na papirju videti tako". Vendar pa je ta žrtev "zelo velika", ker gre za skoraj 300 milijonov evrov. Zagotovo bi bilo bolje, da se to ne bi zgodilo in bi vnaprej poskrbeli za to, da do tega ne bi prišlo, je še poudaril premier.

Evropska komisija je objavila nove izračune, koliko nepovratnih sredstev bodo članice EU prejele iz mehanizma za okrevanje po pandemiji covida-19. Podatki za Slovenijo kažejo, da bo prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve. Da bo naša država prejela manjši znesek, pa so kriva ugodnejša gospodarska gibanja v 2020 in 2021, kot so jih napovedovali prvotno. K temu so med drugim prispevali povečana javnofinančna poraba in državni ukrepi za pomoč podjetjem in gospodinjstvom.

Horvat iz NSi glede zmanjšanja sredstev EU: Sliši se paradoksalno, a gre za dobro novico za Slovenijo

Znižanje nepovratnih sredstev, ki bodo Sloveniji pripadla iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, je po ocenah poslanca NSi Jožefa Horvata dokaz sprejemanja ustreznih ukrepov ekonomske politike. "Sliši se morda paradoksalno, a gre za dobro novico za Slovenijo," je dejal. Zatrdil je, da je prejšnja vlada že ob uveljavitvi evropske uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje vedela, kakšna je formula za izračun finančnih spodbud za članice pri okrevanju po pandemiji covida-19.

"Znesek bo zdaj manjši, kar pa dokazuje, da je naša vlada resnično sprejemala takšne ukrepe, da smo zmagovalci, ko govorimo o obvladovanju epidemije. Ker smo imeli v 2021 rekordno gospodarsko rast in ker v 2020 nismo imeli tako globokega padca, bomo dobili manj denarja," je pospremil nove izračune Evropske komisije, po katerih se bo višina nepovratnih sredstev za Slovenijo znižala za 286 milijonov evrov na 1,49 milijarde evrov.

Kot je še dejal, so upali na tak razplet. Sedanjo vlado je Horvat pozval, da sprejme takšne ukrepe, da glede na trenutne izzive ohrani gospodarsko rast, kar je po njegovem ključno, da učinkovito in hitro sprejema ukrepe, s katerimi bo financirala projekte s sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost. "Ključno je, da imamo dobre projekte, investicije in dobra delovna mesta z visoko dodano vrednostjo," je dodal.

Medtem ko se evropska sredstva zmanjšujejo, pa je Horvat izpostavil davčne prilive zaradi močne gospodarske aktivnosti. "Samo v prvih petih mesecih letos smo od davčnih prihodkov dobili 385 milijonov več prilivov. Denar ni problem, denarja je dovolj," je še dejal in opozoril, da pa je ključna priprava dobrih projektov.

Iz SDS so medtem sporočili, da zadeve ne bodo komentirali.

Vlada bo zaradi zmanjšanja nepovratnih sredstev prilagodila finančne vire Načrta za okrevanje in odpornost

Vlada Roberta Goloba se bo morala tako soočiti z novim dejstvom, da bo prejela manj nepovratnih sredstev, kot jih je napovedovala prejšnja vlada. Izpad nepovratnih sredstev bo treba tako že v kratkem ustrezno nasloviti s spremembo finančnih virov v Načrtu za okrevanje in odpornost.

Slovenija je že začela neformalni dialog z Evropsko komisijo glede oddaje zahtevka za plačilo prvega obroka nepovratnih sredstev v vrednosti 57 milijonov evrov. Pogoj za izplačilo zahtevka bo izpolnitev vnaprej predvidenih 13 mejnikov. Slovenija je Evropski komisiji že posredovala seznam doseženih mejnikov s podporno dokumentacijo in zadnje informacije o odprtih mejnikih. Zahtevek bo vlada v Bruselj uradno posredovala, ko bodo doseženi vsi mejniki in ko bo s Komisijo usklajena celotna dokumentacija zahtevka.

"Vlada se sicer dnevno sooča z zatečenimi nerešenimi vprašanji, ki bistveno vplivajo na zmožnost črpanja sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, in jih prioritetno rešuje. Za izpolnitev mejnikov, ki morajo biti izpolnjeni pred oddajo zahtevka za drugi obrok nepovratnih sredstev, bo na primer ključna ureditev dolgotrajne oskrbe," so sporočili z Ukoma.

Zakon, sprejet lani, je po oceni vseh ključnih deležnikov namreč neizvedljiv, še posebej problematično pa je, da je prejšnja vlada ta mejnik vezala na koriščenje nepovratnih sredstev že v letošnjem letu, še dodajajo.

Ugodna gospodarska gibanja v letih 2020 in 2021 prinesla manj sredstev

Slovenija je v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost predvidela, da bo počrpala 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega celotno kvoto dodeljenih nepovratnih sredstev v prvotnem znesku 1,78 milijarde evrov in 705 milijonov evrov posojil. Pripada ji sicer 3,2 milijarde evrov posojil.

Ob nižji dodelitvi nepovratnih sredstev bo tako vrzel zdaj morala nadomestiti s posojili, zdajšnja vladna koalicija pa je v sporazumu o sodelovanju tako ali tako napovedovala, da si bo prizadevala v nadaljevanju izkoristiti celoten nabor možnih sredstev. Za prošnje za dodatna posojila – tudi v luči novih izzivov energetske krize in soočanja s posledicami ruskega napada na Ukrajino – imajo članice po uredbi čas do konca avgusta 2023.

Izračun teh sredstev je v največji meri temeljil na številu prebivalcev, BDP na prebivalca v razmerju do povprečja EU ter na povprečni stopnji brezposelnosti v obdobju 2015–2019 v razmerju do povprečja Unije. Pri izračunu za dodelitev 30 odstotkov zneska pa sta bila poleg teh kriterijev upoštevana še realni padec BDP v koronskem letu 2020 in skupni realni padec gospodarske dejavnosti v obdobju 2020–2021.

Uredba je za ta del upoštevala jesensko gospodarsko napoved Evropske komisije iz 2020, a obenem predvidela nove preračune za članice na podlagi končnih podatkov. Rok za objavo novih številk je bil danes. Slovenija je v 2020 zabeležila "le" 4,2-odstotni padec BDP, v 2021 pa 8,1-odstotno rast. V Bruslju so novembra 2020 medtem Sloveniji za 2020 napovedali 7,1-odstotni padec gospodarske dejavnosti, v 2021 pa 5,1-odstotno okrevanje.

Dejanska slika je bila tako bistveno boljša. Ker se je slovensko gospodarstvo v koronski krizi ob povečani javnofinančni porabi in državnih ukrepih za pomoč podjetjem in gospodinjstvom bolje odrezalo, ji zdaj pripada manj nepovratnih sredstev za okrevanje.

Sloveniji je iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega sklada za okrevanje, skladno z uredbo, ki je začela veljati februarja lani, pripadlo nekaj manj kot 1,78 milijarde evrov. V tekočih cenah sicer celoten evropski mehanizem predvideva za skoraj 338 milijard evrov nepovratnih sredstev.

Kakšna pa je gospodarska slika ostalih držav?

Med ostalimi članicami EU bo na podlagi preračuna več nepovratnih sredstev prejela v koronski krizi močno prizadeta Španija, ki lahko po novem namesto na 69,53 milijarde evrov računa na 77,23 milijarde evrov. Korona je močno zamajala tudi italijansko gospodarstvo, a dejanski razvoj dogodkov ni bil bistveno drugačen od napovedi Evropske komisije iz jeseni 2020. Italija tako lahko po novem računa na 69,04 milijarde evrov, prvotno je bila številka pri skoraj 68,90 milijarde evrov.

Slabše od napovedi se je odrezalo nemško gospodarstvo kot največje v EU. Nemčija bo tako po novem prejela skoraj 28,03 milijarde evrov, in ne 25,62 milijarde evrov. Po drugi strani lahko Francija po novem računa na 37,46 milijarde evrov nepovratnih sredstev namesto 39,78 milijarde evrov.

Od ostalih slovenskih sosed se je višina dodeljenih sredstev za Hrvaško znižala s skoraj 6,30 milijarde na 5,51 milijarde evrov, za Madžarsko, za katero je izvajanje mehanizma sicer blokirano zaradi vprašanj, povezanih s spoštovanjem vladavine prava in temeljnih vrednot EU, je padla s skoraj 7,18 milijarde evrov na 5,81 milijarde evrov, za Avstrijo pa je za malenkost narasla, s 3,46 milijarde na 3,75 milijarde evrov.