Bruselj poziva Slovenijo, naj bo spremenjen proračun skladen s priporočili EU

"Od začetka ruske invazije na Ukrajino se soočamo z novimi gospodarskimi, socialnimi in geopolitičnimi izzivi. Ljudje po Evropi imajo težave zaradi visokih življenjskih stroškov, cene energije so visoke, zvišale pa so se tudi obrestne mere. Konkurenčnost naših podjetij v svetu se zmanjšuje," je ob predstavitvi jesenskega svežnja povedal podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

"Zdaj je čas, da EU učinkovito usklajuje svoje ukrepe. Naš kompas za to pa je evropski semester," je poudaril. Med ključnimi prednostnimi nalogami je izpostavil čimprejšnjo zagotovitev zadostnih količin energije, pravično razdelitev stroškov krize ter uskladitev fiskalne in monetarne politike za spopad z visoko inflacijo.

T. i. letni pregled rasti vsebuje ukrepe za še bolj usklajen odziv za ublažitev negativnih vplivov energetskih šokov na kratki rok. Na srednji rok pa je treba nadaljevati s krepitvijo socialne in gospodarske odpornosti ter zagotavljati trajnostno in vključujočo rast, obenem pa ohraniti fleksibilnost za soočanje z novimi izzivi.

Komisija je ob tem podala smernice za članice evrskega območja, ki se bo z novim letom z vstopom Hrvaške povečalo na 20 držav, za obdobje 2023–2024. Priporoča jim, naj javnofinančne politike še naprej usklajujejo tako, da se bo inflacija vrnila k srednjeročnemu cilju dveh odstotkov. Obenem naj ohranijo visoko raven javnih naložb, da bi krepile socialno in družbeno odpornost.

V priporočilu glede ukrepov za pomoč gospodinjstvom in podjetjem pri soočanju z energetsko krizo poudarja, naj bodo ti stroškovno učinkoviti, začasni ter omejeni na ranljive skupine in podjetja.

Evropska komisija priporoča še, naj bo zviševanje plač takšno, da zaščiti kupno moč potrošnikov, obenem pa ne povzroči dodatnih učinkov na inflacijo. V priporočilih članicam evrskega območja je še izboljšanje politik na področju trga dela.

Bruselj sicer v predlogu poročila o zaposlovanju ugotavlja, da si je evropski trg dela popolnoma opomogel od pandemije covida-19. Kljub večanju zaposlenosti imajo mladi, ženske in ranljive skupine, kot so invalidi in tisti z migrantskim ozadjem, še vedno težave pri vključevanju na trg dela. Zato potrebujejo dodatno podporo, poudarjajo v Bruslju.

V Bruslju s pripombami glede rasti tekoče porabe v Sloveniji

Slovenska javnofinančna politika v 2023 je po oceni Evropske komisije ekspanzivna v kontekstu visoke inflacije. V Bruslju menijo, da rast tekoče porabe ni skladna s spomladanskimi priporočili. Le delno skladen s fiskalnimi priporočili je tudi celoten proračunski načrt za 2023, ki ga je Slovenija jeseni poslala v Bruselj. 

Za Slovenijo, ki spada v skupino držav z nizko oziroma srednjo zadolženostjo, v Bruslju ugotavljajo, da glede na načrte za 2023 država izvaja ekspanzivno fiskalno politiko v kontekstu visoke inflacije.

Skupaj z Litvo, Nemčijo, Estonijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Slovaško Slovenija spada med države, kjer je prispevek trenutne fiskalne politike v celoti k rasti zadolženosti med 0,4 in 2,6 odstotka BDP, medtem ko je neto prispevek povečane tekoče porabe k temu med 0,3 in 1,7 odstotne točke.

V Bruslju menijo, da rast porabe v Sloveniji brez upoštevanja stroškov za obresti ni skladna s priporočili komisije iz maja letos, ki jih je Svet EU potrdil julija.

Takrat je Slovenija, tako kot ostale članice, dobila priporočilo, naj zagotovi, da bo rast iz nacionalnih proračunov financiranih tekočih odhodkov v skladu s splošno nevtralnostjo fiskalne politike, kar pomeni, da bodo povečani odhodki kompenzirani s povečanimi prihodki. Pri tem bi morala upoštevati nadaljnjo začasno in ciljno podporo gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za porast cen energije, in pomoč beguncem iz Ukrajine.

Komisija ugotavlja, da povečanje porabe sicer izraža obsežna rezervirana sredstva za pomoč podjetjem zaradi visokih cen energije v prihodnjem letu. Ker pa ukrepi v proračunskem načrtu, ki ga je jeseni vlada poslala v Bruselj, še niso bili v zadostni meri opredeljeni, komisija v tej fazi ne more oceniti, da so ukrepi skladno s priporočili začasni in ciljani na najbolj ranljiva gospodinjstva in podjetja ali pa da so poleg draginjskih ukrepov povezani tudi s pomočjo ukrajinskim beguncem.

Za celoten proračunski načrt medtem komisija ocenjuje, da je delno skladen s fiskalnim delom spomladanskih priporočil. Slovenija je namreč ob tem dosegla le omejen napredek pri uresničevanju priporočil na področju strukturnih reform za večjo vzdržnost zdravstvenega in pokojninskega sistema, skladno s priporočili pa po drugi strani načrtuje dodatne naložbe v zeleni in digitalni prehod s pomočjo sredstev za okrevanje EU po koronski krizi in kohezijskih sredstev.

V Bruslju na podlagi takšne ocene državo pozivajo, naj zagotovi, da bo spremenjeni proračun za 2023 skladen s priporočili na ravni EU.

Komisija ugotavlja, da je Slovenija hitro uveljavila ukrepe za naslovitev energetske draginje v gospodinjstvih in pri malih odjemalcih, vendar pa naj bi podaljšanje teh ukrepov in sprejetje novih privedlo v dodatno povečanje tekoče porabe ter v rast javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.

Zato je pomembno, kot je zapisala komisija, da Slovenija, tako kot druge članice, ukrepe opredeli bolj ciljano za najbolj ranljiva podjetja in gospodinjstva, uvede ali ohrani spodbude za varčevanje z energijo in ukrepe umakne, takoj ko se razmere na energetskih trgih umirijo.

Bolj celovito oceno napredka Slovenije bodo v Bruslju predstavili spomladi, ko bodo podali tudi nova priporočila članicam EU.