V območju z evrom naj bi se po lanski visoki gospodarski rasti razmeroma ugodna gibanja nadaljevala tudi letos. Glede na zadnje napovedi Evropske centralne banke (ECB) bo gospodarska rast letos znašala 3,7 odstotka (po ostrejšem scenariju 2,3 odstotka), kar bi bilo nad dolgoletnim povprečjem. Visoke stopnje gospodarske rasti so se začele nekoliko umirjati ob koncu lanskega leta ob uvedbi strožjih zdravstvenih ukrepov in težavah v dobavnih verigah, je centralna banka zapisala v danes objavljenem polletnem pregledu gospodarskih in finančnih gibanj.
Ruska vojaška agresija na Ukrajino je poslabšala gospodarske obete in povečala negotovost, kar se kaže v marčnem znižanju ocen podjetij v predelovalnih dejavnostih in trgovini glede prihodnjega povpraševanja.
"S februarskim začetkom ruske vojaške agresije so se izrazito povečala tveganja za daljše obdobje visoke inflacije. Ta je raven 2,0 odstotka presegla julija lani, marca letos pa je znašala 7,5 odstotka. Inflacijske pritiske krepijo tudi trenutne razmere na mednarodnih trgih energentov, surovin in hrane," so zapisali.
Glede na napovedi ECB bo inflacija letos tako v povprečju znašala 5,1 odstotka (po ostrejšem scenariju pa bi presegla 7 odstotka). Visoka inflacija že vpliva na kupno moč, saj je bila povprečna realna rast plač v evrskem območju v lanskem zadnjem četrtletju negativna.
Finančne trge sta v prvem četrtletju zaznamovali močno povečana volatilnost in zmanjšana likvidnost, še posebej pri kreditno bolj tveganih naložbenih razredih. Ruska vojaška agresija je namreč spodbudila selitev vlagateljev v varnejše naložbe, kar se je odrazilo v porastu vrednosti varnejših valut in cene zlata, močneje pa so upadle cene delnic in vrednosti obveznic z večjim kreditnim tveganjem. Napovedi višje in trajnejše inflacije so številne svetovne centralne banke preusmerile k signaliziranju hitrejše normalizacije denarnih politik.
Tudi v Sloveniji se po visoki lanski gospodarski rasti, znašala je 8,1 odstotka, v začetku letošnjega leta nadaljujejo ugodna gospodarska gibanja. Kratkoročne modelske ocene Banke Slovenije tako v povprečju kažejo enoodstotno četrtletno rast bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem letošnjem četrtletju, in sicer kljub zmanjšanemu zaupanju zaradi posledic ruske vojaške agresije.
Marca inflacija 6-odstotna
Padec zaupanja je za zdaj prisoten v predelovalnih dejavnostih in pri potrošnikih, so pa podjetja večinoma že znižala ocene prihodnjega povpraševanja, ocenjujejo v centralni banki. Inflacija je v Sloveniji marca znašala 6,0 odstotka, brez državnih ukrepov za ublažitev posledic visoke rasti cen energentov pa bi bila po grobih ocenah centralne banke višja za več kot dve odstotni točki.
"Visoke cene energentov se v vse večji meri prenašajo v cene drugih dobrin, višanje inflacije je prisotno v vse večjem deležu blaga in storitev, inflacijska pričakovanja potrošnikov pa so bila marca najvišja do zdaj," so dodali.
Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne. Zaposlenost še naprej narašča, registrirana brezposelnost pa je po desezoniranih podatkih že nižja od predhodnega dna iz leta 2008. "Ker pričakovano zaposlovanje v podjetjih ostaja visoko, razpoložljivost delavcev na domačem trgu dela pa je vse manjša, se še povečuje zaposlovanje tujih delavcev," ugotavljajo.
Povprečna nominalna bruto plača je bila januarja medletno nižja za 2,7 odstotka, realna masa plač pa za 1,7 odstotka. V obeh primerih je glavni razlog normalizacija ravni plač v javnih storitvah po ukinitvi večine plačnih dodatkov, povezanih z epidemijo. Ob nadaljnjem povečevanju zaposlenosti in plač je ostala v zasebnem sektorju realna rast mase plač kljub inflaciji visoka, 5,6-odstotna.
Ob visoki gospodarski rasti se je fiskalni položaj države lani in na začetku letošnjega leta izboljšal, pri čemer se javnofinančna tveganja povečujejo zaradi uveljavitve več trajnih diskrecijskih ukrepov (npr. na področju dohodnine, izredna uskladitev pokojnin, spremembe na področju bolniških nadomestil), ruske vojaške agresije in razmer na energetskih trgih, so navedli v Banki Slovenije.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.