'Tiha večina, ki se danes politiki izogiba, ima v resnici največjo moč'

Štiri mesece je do volitev, zato je na domačem političnem parketu že zelo vroče. Priča smo prestopom poslancev v druge stranke, poteka bitka za vsakega poslanca in predvsem bitka za vsak glas volivcev, med katerimi so po raziskavah še vedno najmočnejša stran prav neopredeljeni. A kako jih prepričati? Kaj ponuditi, da bo drugače, kot počne etablirana politika – tako koalicija kot opozicija. In tudi, kdo ima pogum, da se zoperstavi aktualni ponudbi in potem pogum, da to izpelje? Ideje so, a kakšna bo realnost? 

Bodi sprememba je ime društva, ki je pod taktirko Roberta Goloba v četrtek pripravilo javno tribuno "V kakšni državi želimo živeti". Golob je že bil v politiki, potem je bil dolgoletni direktor GEN-I, a aktualni vladi ni bil po godu. Zdaj ponuja, kot pravi, novo vizijo, novo spremembo. 

Kot je Golob pojasnil v oddaji 24UR ZVEČER, je bila tribuna poziv vsem dobro mislečim ljudem, da se aktivirajo, da aktivno vstopijo v politiko in se udeležijo volitev. "Samo skupaj bomo lahko izpeljali spremembo politične kulture. Ker politična kultura, ki danes vlada Sloveniji, ki spodbuja izključno jezo, strah in sovraštvo, državi ne prinaša popolnoma nobene vrednosti in jo moramo izgnati. Ta politična kultura, po naših zgodovinskih izkušnjah na Primorskem, ni nobena desničarska politika, ampak jo imenujemo z drugim izrazom, to je fašizem. Mislim, da v Sloveniji prostora za to ni in ga ne sme biti," je dejal.

V Sloveniji po njegovih besedah obstajajo strokovnjaki, ki natančno obvladajo svoja področja. In šele, ko jih združiš v eno kritično maso somišljenikov, lahko kolektivno Slovenijo premaknemo v boljšo prihodnost. "V času osamosvojitve nam ni bil pomemben materialni status, pripravljeni smo bili jesti travo, ker smo verjeli v boljšo prihodnost. Danes imamo sicer polne varčevalne račune, a nimamo nobenega upanja za boljšo prihodnost. In to je ta slepa ulica, iz katere moramo ven, četudi bo treba z novimi ukrepi, novimi ljudmi ... Dovolj je!"

Še preden je predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel sploh nastopil na omenjeni javni tribuni, je premier Janez Janša zapisal, da mu kolegi iz EU pravijo, da bi moral, če bi kaj takšnega storil v Avstriji ali Nemčiji, predsednik Računskega sodišča odstopiti še isti dan. 

"Glede na to, da je bila ta tribuna organizirana od civilne družbe, društva v ustanavljanju, in da je bila tema naravnost intrigantna, v smislu, v kakšni državi želimo živeti, kaj je narobe s to državo, je logično, da generalni državni revizor, ki vodi inštitucijo, ki je naredila več kot 2000 revizij, ki so za državo pomembne, lahko govori," je odgovoril Vesel. Dodal je, da Računskega sodišča ne bo nihče utišal. "Res je, da ne želimo politične intervencije, da pa povemo, kaj je v državi dobro ali ni, to pravico pa imamo. Če drži to, kar pravite, namreč družabnih omrežij ne spremljam, se mi to zdi neprimeren poseg v svobodo govora, ki je nekoliko nedostojen." 

Vesel je poudaril, da so napadi t. i. tovarne zlobe konsistentni že več kot leto dni. "Nisem jaz problem, jaz se bom tako ali tako slej kot prej umaknil iz vodenja Računskega sodišča. Problem je, da napadamo, razkrajamo inštitucije, da bo težko naslednikom, da razgrajujmo koncept pravne države … Mi smo imunski sistem te države, ali ga je vredno uničiti samo za nabiranje kakšne politične točke, ki je na koncu irelevantna? Ne vem."

'Vladajoča politika spodbuja temo v vseh nas'

Golob vseskozi poudarja vrednoti, kot sta resnica in poštenost. "Jaz poudarjam vrednoto, da kdor trdo in pošteno dela, ta naj ima. Ampak danes v Sloveniji trdo in pošteno delo ni več vrednota, vsaj ne za vladajočo politiko. Ta spodbuja samo še negativna čustva. Temo v vseh nas. Namesto da bi se veselili uspešnih zgodb, zaupanja in svobode, se ukvarja samo s tem, kako bo izbrisala vse, za kar smo se skupaj borili 30 let in vzpostavila ozračje strahu, z enim samim namenom – ko so ljudje prestrašeni in si ne upajo govoriti, takrat lahko vladaš po mili volji." 

Na vprašanje, kakšna sprememba bosta Golob in Vesel, je Golob odvrnil, da noben posameznik sam ne more spremeniti sistema. "Bodi sprememba pomeni, da nagovarjamo vsakega in slehernega državljana, da se politično aktivira, ker samo tiha večina, ki se danes politiki izogiba, ima v resnici največjo moč, ta je najbolj politično zatirana. Naš namen je, da jih osvestimo, da to moč, ki jo imajo, vzamejo v svoje roke in se odločijo, ali želijo živeti v državi, ki ni svobodna, ali v državi, ki je normalna."

Se bo tudi sam politično aktiviral? Zdaj nagovarjamo civilno družbo in gibanja, da se ustvari kritična masa, je pojasnil Golob. "Danes nas je bilo šest, ki smo tako razmišljali, čez teden, dva, tri nas bo bistveno več, na koncu verjamem, da nas bo ogromno, ker samo v množici posameznikov je prava moč, ki lahko prinaša spremembo. V nekem trenutku se bomo morali prilagoditi političnemu sistemu in naše gibanje preleviti tudi znotraj strankarskega sistema, vendar za to je še dovolj časa."

Kaj pa Vesel, se bo z Računskega sodišča umaknil v politiko? "Ne. Meni poteče mandat, za mano je kar dolgo obdobje vodenja Računskega sodišča, nikoli nisem pričakoval tako turbulentnih časov, kot so se nam zgodili v zadnjem obdobju, ampak vseeno mislim, da delamo dobro, se borimo proti pritiskom, ki jih imamo, zelo nerazumnim, zato sem se tudi odločil za nastop na tej okrogli mizi in še na kateri drugi, če bo treba. Škoda je, da se nas ne posluša, naredimo veliko, veliko svetujemo, vendar enostavno ni sogovornika, ki bi se bil pripravljen soočiti z realnostjo. Javnofinančna slika Slovenije v tem trenutku in že nekaj časa ni dobra. Imamo krizo odločanja, ključne odločitve se ne sprejmejo, zaradi impotentnosti celotnega spektra politike, ki se ne pogovarja med sabo, rešitev ni." Cena tega so visok javni dolg, zelo neprimerno komuniciranje in vsebinske diskusije, ki so izginile iz javnega prostora. Sam je prepričan, da bi se v politiki morali angažirati mladi, njim bi morali predati državo.

Na vprašanje, ali bi bil pripravljen biti novi premier Slovenije, je Golob povedal, da se bodo šele, ko bodo videli, kdo vse se je aktiviral, ukvarjali s tem, kdo bo zadevo vodil. Prezgodaj je govoriti, da bodo šli po poti en obraz, eno ime ... "Nihče ne more biti sam najboljši na svetu, moraš imeti najboljši kolektiv in tudi tukaj želimo skozi civilno družbo zgraditi najboljšo ekipo." 

Glede podpore drugih političnih strank je dejal, da misli, da bo KUL na koncu njihov zaveznik. "Res pa je, da se moramo mi najprej kot civilna družba organizirati, ustrezno pozicionirati – ne levo ali desno, pač pa kot tisti, ki povezujejo vse. In potem se lahko pogovarjamo o političnih zaveznikih in strankarskem sistemu. Časa je dovolj."