'Najbolj se bojimo normalnosti, ki pride, ker stiske ostajajo'

Ministrstvo in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) morata zagotoviti vsaj sedem ekip, v katerih so psihologi, socialni delavci, diplomirana medicinska sestra, predstavnik Rdečega križa ali Karitasa oziroma lokalnih nevladnih organizacij, po potrebi pa tudi predstavnik gasilcev, vojske ali Policije, je v današnji izjavi za medije povedala direktorica vladnega urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman. Tako so se dogovorili na današnjem sestanku predstavnikov civilne zaščite, ministrstva za zdravje, NIJZ, Rdečega križa, Policije in vojske.

Psihologi civilne zaščite in prostovoljci so ljudem na prizadetih območjih priskočili na pomoč že takoj po ujmi. Od nedelje, 6. avgusta, so na terenu opravili več kot 100 intervencij pri prebivalcih, ki so zaradi poplav in spremljajočih povezanih dogodkov, predvsem plazov, doživeli travmatsko izkušnjo. "To pomeni, da smo več kot 300 ljudem, do katerih smo prišli na terenu, nudili psihološko pomoč," je povedala psihologinja štaba civilne zaščite Barbara Čibej Žagar.

Za zdaj je pomoč organizirana v Črni na Koroškem, na Prevaljah, v Ljubnem ob Savinji, na širšem območju Kamnika in na območju Mozirja, je dodala. Pričakuje, da se bo pri marsikomu stiska pojavila z zamikom kakšnega tedna, lahko celo meseca.

Informacije o tem, kdo potrebuje psihosocialno pomoč, prihajajo s terena. "Velikokrat to sporočijo gasilci, ki gredo na teren, včasih to javijo prebivalci sami, informacije o tem se zbirajo na različne načine," je dejala Čibej Žagarjeva.

V prvi vrsti prebivalci na prizadetih območjih potrebujejo materialno in finančno pomoč. Takoj za tem pa potrebujejo tudi nekoga, ki jih posluša in razume njihovo stisko, jih zna pomiriti in jim razložiti, da so doživeli izjemno hudo travmatično izkušnjo, ter da so vse reakcije popolnoma normalen odziv na nek nenormalen, travmatski dogodek. "Ta dogodek lahko seveda po vseh kriterijih opredelimo kot travmatski dogodek," je dejala Čibej Žagarjeva. Prebivalci lahko doživljajo tesnobo, strah, imajo tudi telesne simptome, je pojasnila.

"Veliko stvari se nas je dotaknilo," je nadaljevala psihologinja, ki v teh dneh z nudenjem psihosocialne pomoči pomaga na terenu. Predvsem gre za delo z ljudmi, ki so veliko izgubili in se bojijo prihodnosti. "Ena gospa je rekla, najbolj se bojimo normalnosti, ki pride, ker stiske ostajajo," je izpostavila.

Vse te reševalne ekipe se bodo počasi umaknile s terena, ljudje pa bodo s svojimi stiskami ostali sami, je opozorila. "Takrat bodo potrebovali še kako veliko pomoči in takrat jih Slovenija ne sme pozabiti," je dodala. Da jih ne bo pozabila, je obljubila tudi vlada.