Za neznance poprijeli za lopate, grablje, samokolnice, udarno kladivo

Pristojni na dela prost dan, namenjen solidarnosti s prizadetimi, pristojni niso zaznali težav na terenu. Kljub velikemu številu prostovoljcev, po podatkih poveljnika regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka je bilo na terenu med 11.000 in 12.000 ljudi, ki so se prijavili preko aplikacije Poplave 2023, je vse potekalo tekoče.

Težav niso zaznali niti v prometu in prav tako ne z morebitnimi posamezniki, ki bi želeli priti do prizadetih krajev brez predhodne prijave. Izdanih je bilo sicer 90 delovnih nalogov za skupine, ki so štele od 30 do več kot 100 oseb, je na novinarski konferenci naštela direktorica Ukoma Petra Bezjak Cirman.

Za območja Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč, Mozirja ter naselij proti Ljubnem ob Savinji je bil sicer zaradi varnosti vzpostavljen poseben režim za dostop prostovoljcev. Dostop na ta najbolj prizadeta območja brez naloga civilne zaščite tako ni bil mogoč.

'Nekaj najlepšega, da lahko računamo drug na drugega'

Iz vseh koncev Slovenije ob dnevu solidarnosti prihajajo zgodbe o pomoči. V občini Kostel na Dolenjskem so odpovedali največjo občinsko prireditev Tamburanje va Kostele. Namesto tega se je ekipa iz Kostela solidarnostno odpravila v Črno na Koroškem, kjer bo pomagala pri odpravljanju posledic poplav. Med drugim bo gostinec, ki bi sicer kuhal na prireditvi, pripravil vsaj 300 obrokov.

"Moram reči, da je izredno ganljivo, da ste se odzvali v tako velikem številu," se je zbranim prostovoljcem zahvalil župan Braslovč. "Že deseti ali enajsti dan se borimo s to naravno katastrofo in to je nekaj najlepšega, da lahko računamo drug na drugega," je dejal Tomaž Žohar. "Stanje na terenu govori samo zase, veliko ste ga videli tako in drugače, veliki ste že pomagali, veste, kam greste," je dodal.

Pojasnil je, da so v zadnjih dneh tiste večje posledice že odpravili, zdaj pa ogromno pomoči potrebujejo predvsem starejši ljudje: "Zato je vaša pomoč toliko bolj na mestu," je poudaril.

"Mnogi se brez pomoči ne bomo mogli postaviti na noge, zato res iz srca hvala temu odzivu in tej množici oziroma prostovoljcem, ki boste pomagali našim ljudem, ki so v brezupu," se je župan Braslovč zahvalil vsem zbranim,  je sporočila novinarka 24UR Jana Ujčič.

"Spoštovane prostovoljke in prostovoljci, dobro jutro. Najlepša hvala za ponoven odziv na to prostovoljsko akcijo. Danes nas gre na teren več kot 500 prostovoljcev z 11 avtobusi. Predajam vam tudi besede zahvale županov iz regije, ki vas bodo danes na lokacijah sprejeli, tudi župana Škofje Loke, ki se je izjemno razveselil tega odziva," je zjutraj na zbirnem mestu v Celju prostovoljce nagovoril tudi župan Matija Kovač.

Prav tako je Ujčičeva posnela večkilometrski konvoj vozil različnih prostovoljnih gasilskih društev, ki je po štajerski avtocesti odhajal na pomoč prizadetim.

Točno število ljudi, ki so se ob dnevu solidarnosti s pomočjo odzvali na prizadetih območjih, bo po zagotovilih uprave za zaščito in reševanje znano v sredo. "Zagotovo bo pomoč na teh območjih potrebna dlje časa, morda tudi leta, tako da si vsi želimo, da bomo pri zagotavljanju pomoči uspešni," je dodala Bezjak Cirman.

Eden izmed konvojev se je iz Podravja odpravil tudi na Koroško. "Četudi je to v zadnjih dneh pogost prizor, nas ta vedno znova navduši," so na Prometno-informacijskem centru zapisali ob objavi fotografije. Tam so naposled našteli več kot 700 prostovoljcev, ki so prihiteli na pomoč.

Novinarka oddaje Svet na Kanalu A Vesna Petrovič pa je ujela gnečo pred Mozirjem, kamor se prav tako zgrinjajo pridne roke. Tam je bil tudi naš fotograf Aljoša Kravanja, ki je ob dnevu solidarnosti ovekovečil trenutke pomoči sočloveku.

Povpraševanje je bilo izredno, zato so zaradi logističnih težav morali prijave zapreti. Ob tem se v občini zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri čiščenju. "Zdaj si moramo najprej spočiti. Ocenjujemo, da so v 11 dneh gasilci in prostovoljci opravili okoli 30.000 delovnih ur, kar je izjemna številka," je dejal namestnik poveljnika Civilne zaščite Mozirje. Preračunali so namreč, da toliko ur en delavec opravi v 15 letih delovne dobe.

V Črni na Koroškem je po ocenah županje Romane Lesjak pomagalo okoli 500 ljudi. Solidarnostni akciji se je v Črni pridružila tudi prva ekipa Nogometnega kluba Maribor s trenerskim in vodstvenim kadrom. Prostovoljcem in vsem drugim so na voljo tuši in sanitarije, ki so jih postavili pripadniki Slovenske vojske, je občina sporočila prek Facebooka. Prav tako so prek tega družbenega omrežja vse prostovoljce pozvali na zastonj obrok bograča. V Dravogradu je pomagalo okoli 250 prostovoljcev, poroča Večer.

Konvoji prostovoljcev tudi v druge med poplavami prizadete kraje

V devetih krajevnih skupnostih po Škofji Loki se je zbralo približno 700 prostovoljcev, je občina sporočila prek Facebooka. Na terenu so bili poleg številnih prostovoljk in prostovoljcev, ki jih koordinira ekipa tabornic in tabornikov ter predstavniki krajevnih skupnosti, tudi gasilci in gasilke, Komunala Škofja Loka, ter kmetje, so dodali.

Približno 300 prostovoljk in prostovoljcev se je v jutranjih urah zbralo pri Domu kulture Kamnik. Opremljene, ne le z najrazličnejšim orodjem, ampak tudi z obilo dobre volje, predvsem pa z veliko željo pomagati, so jih na teren povečini organizirano prepeljali gasilci ter drugi prostovoljci, ki so na pomoč solidarno priskočili s svojimi kombiji, so zapisali na spletni strani Kamnik Info.

Pomoči so se odzvali tudi v Celju, od koder se je okoli 500 prostovoljcev z 10 avtobusi odpravili na delovne akcije v občine Škofja Loka, Gornji Grad, Ljubno, Rečica ob Savinji, Mozirje, Braslovče in Žalec, je na družbenem omrežju Facebook zapisal celjski župan Matija Kovač. Ob tem se je zahvalil mestu Varaždin, ki je celjskim gasilcem za poplavljena območja doniralo razvlaževalnike. V Črni na Koroškem je danes pomagalo tudi 25 policistov s policijske uprave Celje.

"Solidarnost zmaga, egoizem izgublja," sta na ogledu v poplavah prizadetem Sneberju, na Kajakaški in Lajevčevi ulici, sklenila humanitarka in predsednica ZPM Moste-Polje Anita Ogulin ter ljubljanski župan Zoran Janković. Slednji je ob ogledu dejal, da solidarnost zmaguje.

V poplavljenih spodnjih prostorih naselja zlasti montažnih hiš na Sneberskem nabrežju so danes razbijali tlake in stene, odstranjevali ploščice in premočeno izolacijo, pa tudi čistili in odvažali odpadke. Prebivalcem so na pomoč priskočili sorodniki, prijatelji in prostovoljci. Teh se je nabralo precej, v delu dneva celo preveč, saj sprva ni bilo na voljo dovolj orodja za vse.

Nekaj jim ga je priskrbela organizacija IPO, ki je organizirala tudi kosilo za prostovoljce in druge dobrine za prizadete prebivalce, kot so čistila, razkužila in podobno. Pomoč je ponudilo podjetje Komunalne gradnje Grosuplje, pa tudi številni drugi obrtniki, podjetniki in posamezniki z gradbenim znanjem in lastnim orodjem. Na Sneberskem nabrežju so potrebovali zlasti ljudi z večjim orodjem, kot so žage, udarna kladiva in podobno.

V zadnjih dneh je bilo sicer možno slišati nekatere kritike posameznikov, češ da ne drži, da jo je Ljubljana v zadnji ujmi dobro odnesla. Župan njihovo jezo in žalost razume, saj je usoda vsakogar zanj seveda huda, a opominja, da je imela Ljubljana srečo in znanje, ki sta jo obvarovala pred tem, da bi bilo v občini na splošno dosti huje. Trenutne številke kažejo, da je bilo poplavljenih 220 objektov, od tega med 130 in 140 bivalnih površin.

Pomoč pri odstranjevanju naplavin, čiščenju, veliko je dela z odpadki

Na območjih, ki jih je prizadela naravna nesreča, so ob dnevu solidarnosti že predvideli veliko prostovoljcev. Izziv je zato na terenu učinkovito koordinirati razpoložljivo pomoč. Koordinacija poteka v okviru občinskih civilnih zaščit, pa tudi dobrodelnih organizacij, sicer pa mnogi tudi sami odhajajo na pomoč k svojcem, prijateljem in znancem. Občine hkrati še vedno pozivajo občane, naj jim javijo potrebe po pomoči.

Pomoč je tudi deset dni po ujmi dobrodošla pri odstranjevanju naplavin, čiščenju, veliko je dela z odpadki. Nadaljuje se tudi vzpostavljanje vodooskrbe in prometnic.

Takoj se je izkazala človeška solidarnost. Številni prizadetim v ujmi že pomagajo, na tisoče ljudi je pomoč ponudilo prek spletne aplikacije Poplave 2023. Pomoči je namenjen tudi današnji dan.

Pristojni vse, ki želijo pomagati, pozivajo, naj to storijo organizirano, v dogovoru s civilno zaščito ali občino. Prostovoljci se lahko za pomoč prijavijo prek aplikacije Uprave RS za zaščito in reševanje, tisti, ki so se za pomoč dogovorili sami, pa morajo to sporočiti na naslov stabcz.notranjska@urszr.si. Po preverjanju podatkov bo civilna zaščita v najkrajšem mogočem času dodelila delovne naloge.

Za območje Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč, Mozirja ter naselij proti Ljubnem ob Savinji od sobote do preklica zaradi varnosti namreč velja poseben režim za dostop prostovoljcev. Dostop brez naloga tako ni mogoč.

Člani vlade bodo obiskali več krajev na prizadetih območjih, kjer si bodo ogledali nastalo škodo, se srečali s prizadetimi in sodelovali pri odpravljanju posledic. Predsednik vlade Robert Golob si bo ogledal poplavljena naselja v občini Komenda ter uničen vrtec in nekatere druge poškodovane objekte v občini Mengeš.

Kako vse lahko pomagate?

Slovenijo je prejšnji konec tedna prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne države. Obsežne padavine so povzročile poplave in sprožile plazove, ki so pustošili po dveh tretjinah države. Odtekla voda je za seboj pustila porušene ceste, mostove, komunalno infrastrukturo, številni so ostali brez domov.

Poleg fizične pomoči se nadaljujejo tudi napovedi donacij in drugih oblik pomoči prizadetim. Gre tako za pomoč v denarju kot v opremi. Zveza Rotary klubov Slovenije je sporočila, da so rotarijci do danes skupno zbrali že več kot 155.000 evrov pomoči. Od tega je več kot 100.000 evrov donacij, 25.000 evrov so pridobili iz posebnega sklada Rotary International, več kot 30.000 evrov pa so zbrali rotarijci iz Avstrije in Nemčije, ki so za Slovenijo organizirali donatorsko konferenco. Donacije so nakazali tudi rotarijci iz Hrvaške, sledili pa bodo še prispevki iz Severne Makedonije, Madžarske in Slovaške.

Z zbiranjem donacij še nadaljujejo, saj so v prvi fazi, kot pojasnjujejo, osredotočeni na denarno pomoč družinam, civilni zaščiti bodo donirali profesionalne industrijske razvlažilnike, v naslednjih tednih pa bodo po predlogu lokalnih Rotary klubov družinam donirali še belo tehniko. V drugi fazi se bodo posvetili večjim projektom obnove vrtcev, šol in zdravstvenih domov - pri tem se povezujejo z rotarijci po svetu in skupaj načrtujejo več obnovitvenih projektov, vsak od njih pa bo vreden nekaj sto tisoč evrov.

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID) je medtem vzpostavila pomoč prizadetim v poplavah v obliki računalniške opreme. Gre za komplete namiznih računalnikov z monitorji in pripadajočo opremo, ki jih v okviru svoje redne dejavnosti nudi društvo Duh časa, temu pa jih je v preteklih mesecih doniralo ministrstvo za javno upravo.

V grosupeljskem podjetju Giaflex pa so se zaradi velikega števila poplavljenih toplotnih postaj daljinskega ogrevanja v prizadetih krajih skupaj z nemškim proizvajalcem Samson - KT Elektronik odločili za donacijo 120 elektronskih krmilnikov - regulatorjev ogrevanja. Namen donacije je, da bodo toplotne postaje poplavljenih zgradb pripravljene in delujoče za ogrevanje za bližajočo se ogrevalno sezono.

Čeprav je dela prost dan, velja nekaj izjem

Danes, čeprav je zaradi odpravljanja posledic katastrofalne ujme dela prost dan, velja nekaj izjem. Deluje vsa kritična infrastruktura, ki je določena z zakonom: sektorji energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, financ, zdravstva, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov.

Poleg tega delujejo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji v javni mreži, zaposleni v centrih za socialno delo, zaposleni na področju veterine in v zavarovalnicah. Na ogroženih območjih so odprte tudi nekatere trgovine z živili. Banke so zaprte, plačilni sistemi pa delujejo nemoteno.

Kot običajno delajo tudi izvajalci nujnih storitev, kot so izvajalci institucionalnega varstva, kamor sodijo domovi za starejše. Po potrebi so na prizadetih območjih odprti vrtci.