O odstopu, za katerega se je Roberto Battelli odločil 31. decembra, pa je v pismu obvestil tudi predsednika državnega zbora Boruta Pahorja. Pojasnil je, da je odstopil zaradi asimilacije in pritiskov, ki jih doživljajo pripadniki italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji.
Kot je povedal Battelli, slovenska ureditev vzpostavlja določene mehanizme za integracijo narodnih skupnosti, ki temeljijo na solidarnosti. "Torej tudi za obravnavanje in reševanje problemov, s katerimi se skupnosti soočajo, vendar se institucije, ki so za to poklicane, že dolgo vrtijo v prazno."
Podobno je tudi delovanje komisije državnega zbora za narodnosti, katere delo nima pravega učinka na položaj narodnih skupnosti. Komisija je med drugim tudi sklenila, da bo v sodelovanju z vlado pripravila resolucijo o narodnih skupnostih, vendar vlada v devetih mesecih po njihovi pobudi ni zmogla odgovora na ta predlog. Battelli je sicer pričakoval, da bo vlada predlagala kakšne ukrepe v zvezi s to problematiko, zato je njegov odstop na nek način tudi sporočilo vladi, naj problematiki manjšin posveti več pozornosti.
Ob tem je poslanec italijanske narodne skupnosti opozoril še na problem asimilacije pripadnikov obeh narodnosti, na kar kaže tudi popis prebivalstva. Tako se je na zadnjem popisu za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo za več kot 20 odstotkov manj ljudi kot leta 1991, prav tako pa se je število pripadnikov madžarske narodnosti v zadnjih 20 letih skorajda prepolovilo, še pojasnjuje Battelli.
Ob tem velja dodati, da je na nekatere finančne težave manjšin Battelli opozoril tudi na izredni seji DZ decembra lani, ko so poslanci opravili obravnavo predlogov državnih proračunov za leti 2004 in 2005. Takrat je namreč dejal, da proračuna peljeta italijansko in madžarsko narodno skupnost v Evropo z manj sredstvi kot na primer v letih 1996, 1997, 1998, 2000 in 2002. Gospodarske osnove narodni skupnosti nimata, kljub temu da ureditev v tej državi predvideva vzpostavitev te gospodarske osnove, je takrat še opozoril Roberto Battelli.
