Trump ni upošteval že obstoječih odstotkov: carine za Kitajsko 145-odstotne

ZDA je za Kitajsko uvedla 145-odstotne carine, so danes potrdili iz Bele hiše. V sredo je sicer ameriški predsednik Donald Trump dejal, da bodo carine povišali na 125 odstotkov, vendar so danes iz njegove administracije pojasnili, da ta odstotek ni vseboval že prej obstoječih 20-odstotnih carin, ki jih je Trump pred časom uvedel zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku prepovedane droge fentanil v ZDA. To pomeni, da so nove carine za uvoz blaga s Kitajske 145-odstotne. 

Po poročanju AFP pa najnovejše 125-odstotne carine ne zajemajo izdelkov, kot so aluminij in jeklo ter avtomobili. Za te je ameriški predsednik pred tem uvedel ločene 25-odstotne carine. Sredine 125-odstotne dodatne carine prav tako ne veljajo za blago, kot so baker, farmacevtski izdelki, polprevodniki, les in energetski izdelki. Za nekatere od teh izdelkov je Trump že nakazal, da jih namerava obravnavati z ločenimi carinami.

"Videli bomo, kaj se bo zgodilo," je dejal Trump med tiskovko po seji vlade. Poudaril je, da so ZDA pripravljene doseči dogovor s Kitajsko, a je ponovil, da jih je ta v preteklosti izkoriščala. 

Trumpov finančni minister: ZDA pripravljene na začetek pogajanj o carinah

Finančni minister Scott Bessent je med televizijskim prenosom tiskovne konference vlade dejal, da ZDA vzpostavljajo "proces" za začetek pogajanj z državami, ki so jih prizadele carine, in da bo ameriški predsednik sodeloval v pogovorih. 

Bessent je poudaril, da so ZDA še vedno "najboljše mesto za naložbe".

Peking: Ne bojimo se ameriških provokacij

Dan po odločitvi ameriškega predsednika, da zaradi "nespoštovanja, ki ga je država izkazala do svetovnih trgov," zviša carine za Kitajsko, so v veljavo stopile tudi kitajske carine na ameriško blago. 84-odstotne carine veljajo na uvoz celotnega ameriškega blaga.

Ob tem je Kitajska uvedla dodatne omejitve za več ameriških podjetij, ki med drugim njihovim vodstvenim delavcem prepovedujejo vstop na Kitajsko ali jim prepovedujejo vlaganje v državi, poroča BBC.

"Kitajska vlada se ne boji provokacij," je v odzivu na najnovejše ameriške carine na uvoz kitajskega blaga preko družbenih omrežij sporočila predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning. "Mi smo Kitajci. Ne bomo se uklonili," je zapisala.

Ob odzivu je objavila tudi video nekdanjega vodje kitajske komunistične partije Mao Zedonga, ki je v času korejske vojne ZDA dejal, da "ne glede na to, kako dolgo bo trajala vojna, ne bomo nikoli popustili".

Kljub trgovinski vojni je Trump v sredo zvečer novinarjem pohvalil kitajskega predsednika Ši Jinpinga. "Ši je pameten fant in na koncu bomo sklenili zelo dober dogovor," je prepričan. Dodal je, da je njegov kolega "eden najpametnejših ljudi na svetu, ki točno ve, kaj mora narediti, in ki ljubi svojo državo".

Nato je omenil tudi moč ZDA: "Imamo orožje, ki ga nihče sploh ne pozna." Prepričan je, da ga bo Ši kmalu poklical, nato pa bodo stekli pogovori.

EU za 90 dni preložila uvedbo protiukrepov na ameriške carine

Evropska unija za 90 dni prelaga uvedbo protiukrepov v odziv na ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ki bi se morali začeti izvajati prihodnji torek. Za to so se odločili, potem ko je Trump v sredo zamrznil dvig vzajemnih carin. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že dopoldne pozdravila odločitev ameriškega predsednika. "To je pomemben korak k stabilizaciji svetovnega gospodarstva," je zapisala na družbenem omrežju in poudarila, da so jasni in predvidljivi pogoji ključnega pomena za delovanje trgovine in dobavnih verig.

"Carine so davki, ki zgolj škodujejo podjetjem in potrošnikom. Zato stalno zagovarjam sporazum o brezcarinskem trgovanju med EU in ZDA," je dodala. EU po njenih besedah ostaja zavezana konstruktivnim pogajanjem z ZDA, da bi vzpostavili trgovanje brez ovir v obojestransko korist.

"Pogajanjem želimo dati priložnost. Medtem ko zaključujemo sprejetje protiukrepov, ki so v sredo prejeli veliko podporo držav članic, jih za 90 dni ustavljamo," je na družbenem omrežju sporočila predsednica Evropske komisije. Dodala je, da se bodo protiukrepi začeli izvajati, če pogajanja z ZDA ne bodo prinesla rezultatov.

Članice EU, s katerimi se je komisija posvetovala tudi danes, so v sredo podprle uvedbo protiukrepov v odziv na 25-odstotne dodatne carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA, ki so začele veljati sredi marca. Prvi carinski protiukrepi v višini do 25 odstotkov, ki skupno zadevajo ameriško blago v vrednosti okoli 20 milijard evrov, bi se morali začeti uporabljati prihodnji torek, večina preostalih pa sredi maja.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill je pozneje pojasnil, da bo komisija sprejela izvedbeni akt, ki so ga v sredo podprle članice. Z drugim aktom pa bo za 90 dni ustavila njegovo izvajanje. "To nam daje 90 dni časa za pogajanja z Američani. Če ne bo uspeha, se bodo ukrepi po 90 dneh začeli izvajati," je povedal.

Obenem namerava komisija po njegovih besedah premor izkoristiti za razmislek in analizo ter pogovore z državami članicami in predstavniki gospodarstva, da bi pripravili čim boljšo in kar se da usklajeno strategijo za zaščito potrošnikov, podjetij in članic EU. Komisija bo po navedbah von der Leyen nadaljevala tudi pripravo protiukrepov v odziv na druge ameriške carine. Vendar pa, kot je pojasnil tiskovni predstavnik, Bruselj ne bo predstavil konkretnih predlogov za dodatne protiukrepe.

Na več novinarskih vprašanj, zakaj je komisija na zamrznitev dviga vzajemnih carin odgovorila z zamrznitvijo odziva na carine na uvoz jekla in aluminija, je Gill odgovoril, da v komisiji verjamejo, da je njihova strategija odzivanja na Trumpova dejanja pravilna.

EU se bo obenem še naprej osredotočala na diverzifikacijo svojih trgovinskih partnerstev ter si prizadevala za odpravo ovir na evropskem notranjem trgu, je sporočila predsednica komisije. "Skupaj s svojo ekipo bom še naprej delala dan in noč, da bi zaščitili evropske potrošnike, delavce in podjetja. Skupaj bomo iz te krize izšli močnejši," je zapis sklenila von der Leynova.

Gill je na družbenem omrežju sporočil, da si bo komisija pred odločanjem o nadaljnjih korakih vzela čas za oceno zadnjih dogodkov, pri čemer se bo tesno posvetovala z državami članicami in industrijo. Po navedbah evropskega diplomata predstavniki komisije o različnih možnostih z veleposlaniki držav članic pri EU razpravljajo na srečanju, ki se je v Bruslju začelo ob 10. uri.

Tusk: Ohranjanje trdnih odnosov z ZDA je skupna odgovornost Evropejcev in Američanov

Poljski premier Donald Tusk je ob tem vse strani pozval, naj kar najbolje izkoristijo 90-dnevni premor, in poudaril, da je ohranjanje trdnih odnosov z ZDA "skupna odgovornost Evropejcev in Američanov". Prihodnji nemški kancler Friedrich Merz pravi, da zamrznitev dokazuje, da ima enoten evropski pristop do trgovine pozitiven učinek, in dodaja: "Evropejci smo odločeni, da se branimo in ta primer kaže, da enotnost najbolj pomaga."

Namestnik vietnamskega premierja Ho Duc Phoc pravi, da ZDA in Vietnam pričakujeta začetek "pogajanj o dvostranskem trgovinskem sporazumu", ki "bi vključeval carinske sporazume". 

Po svetu pozdravljajo zamrznitev dviga ameriških carin

Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da zgolj gospodarski dogovor z ZDA ali morebitna zagotovitev nižjih carin ne bo dovolj. V sredo je še pred odločitvijo o zamrznitvi dviga carin prišlo do pretresov na britanskih trgih. "Trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Ne želimo nobenih carin," je dejal tiskovni predstavnik britanske vlade. Po navedbah Downing Streeta se miren in premišljen pristop izplača, Trumpova odločitev pa za Veliko Britanijo kratkoročno ne bo pomenila večjih sprememb.

Kanadski premier Mark Carney je medtem Trumpovo odločitev označil za "dobrodošel oddih za svetovno gospodarstvo". Na družbenem omrežju X je še zapisal, da bosta Kanada in ZDA začeli pogajanja o novih gospodarskih in varnostnih odnosih takoj po zveznih parlamentarnih volitvah, ki bodo 28. aprila.

Tudi Japonska vlada je danes sporočila, da pozitivno sprejema Trumpovo odločitev. Dodali so sicer, da Japonska "še naprej odločno zahteva, da ZDA ponovno preučijo svoje ukrepe v zvezi z vzajemnimi carinami, carinami na jeklo in aluminij ter carinami na avtomobile in avtomobilske dele". Kljub 90-dnevni zamrznitvi dviga carin namreč v veljavi ostajajo nekatere druge dajatve, denimo 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov v ZDA. Avtomobilski sektor na Japonskem, ki je tesna zaveznica ZDA, predstavlja pomemben steber gospodarstva.

Na Trumpovo odločitev se je odzvalo tudi Združenje držav jugovzhodne Azije (Asean), ki je danes po srečanju ministrov za gospodarstvo članic desetčlanskega bloka sporočilo, da "ne bodo uvedli nobenih povračilnih ukrepov" in da so se pripravljeni pogovarjati. Večino članic združenja, ki ga sestavljajo Brunej, Kambodža, Vietnam, Indonezija, Laos, Malezija, Filipini, Tajska, Singapur in Mjanmar, bi sicer doletele visoke, večinoma več kot 30-odstotne carine. V tej luči so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi njihove uvedbe, vendar poudarjajo, da povračilni ukrepi ne bi bili koristni, saj so bile ZDA lani največji vir neposrednih tujih naložb in drugi največji trgovinski partner združenja Asean.

Na Trumpovo odločitev so se odzvale tudi države Latinske Amerike, ki pozivajo k oblikovanju enotne fronte proti "arbitrarnim ukrepom" Washingtona. "Ne moremo še naprej delovati ločeno, ko se svet na novo organizira. ZDA na novo rišejo svoj gospodarski zemljevid, ne da bi se vprašale, kdo je ostal zadaj," je dejala predsednica Hondurasa Xiomara Castro, ki je v sredo gostila srečanje 11 voditeljev članic Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC).

"Samovoljne carine destabilizirajo mednarodno gospodarstvo in zvišujejo cene. Zgodovina nas uči, da trgovinske vojne nimajo zmagovalcev," je dejal brazilski predsednik Lula da Silva, ki vodi največje gospodarstvo v Južni Ameriki.

"Latinska Amerika in Karibi potrebujejo enotnost in solidarnost (...) ter krepitev regionalnega povezovanja," pa je menila mehiška predsednica Claudia Sheinbaum.

Na srečanju v Hondurasu je bila prisotna tudi kitajska delegacija. Medtem ko se Washington kot partner zdi vedno bolj nestabilen, Peking namreč pospešeno uveljavlja svoj vpliv v regiji. Kitajska bo čez približno mesec dni gostila srečanje s 33-člansko skupnostjo CELAC, prisoten bo tudi predsednik Ši Jinping.

Rast evropskih in azijsko-pacifiških trgov

Trump je sicer v sredo zvečer napovedal tudi 90-dnevno zamrznitev dviga carin za vse ostale države, kar se že pozna na svetovnih trgih. Finančni trgi v azijsko-pacifiški regiji so le nekaj ur po njegovi napovedi zabeležili rast.

Japonski indeks Nikkei 225 se je na primer dvignil za več kot osem odstotkov, južnokorejski Kospi skoraj šestodstotno rast, kitajski Shanghai Composite 1,2 odstotno rast, hongkonški Hang Seng se je dvignil za več kot tri odstotke, tajvanski Taiex več kot devet, avstralski ASX 200 pa za 4,5 odstotka.

Torkovo jutro je veliko boljše tudi za vlagatelje na glavnih evropskih delniških trgih. V Združenem kraljestvu je indeks FTSE 100 že narasel za šest odtotkov, francoski Cav 40 se je dvignil za 6,3 odstotka, nemški Dax pa za osem odstotkov.

Po novici o "odlogu" gospodarske krize je zgodovinske dobičke zabeležil tudi ameriški Wall Street. Tudi bančna skupina Goldman Sachs ima pozitivnejše napovedi za ameriško gospodarstvo. V začetku tedna so namreč napovedali 65-odstotno verjetnost, da bi se ameriško gospodarstvo letos skrčilo. Zdaj se je vrnil k prvotni napovedi, ki napoveduje, da obstaja 45-odstotno tveganje za recesijo.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je novinarjem pojasnila, da bodo ZDA nadaljevale s prilagojenimi pogajanji in da se bo raven carin med pogajanji znižala na vzajemnih 10 odstotkov. Ameriški predsednik je medtem odločitev o zamrznitvi dviga carin pojasnil z besedami, da jo je sprejel, ker je po njegovih napovedih v stik z njim stopilo več kot 75 držav, ki so ob tem tudi upoštevala njegova priporočila, naj se ne maščujejo.

Newyorških borz Trumpova zamrznitev carin ni prepričala

Medtem ko so azijske in evropske borze pozdravile odločitev ameriškega predsednika, ki je v sredo za 75 držav, med katerimi ni Kitajske, za 90 dni zamrznil dvig carin, pa ameriških vlagateljev ta odločitev ni prepričala. Newyorške borze so današnje trgovanje začele v rdečem, pomagali niso niti najnovejši podatki o ameriški inflaciji.

Indeks Dow Jones je bil po prve pol ure trgovanja 2,15 odstotka pod izhodiščem, širši indeks S&P 500 je beležil 2,64-odstotni padec, tehnološki indeks Nasdaq pa 3,38-odstotnega.

Indeksi na evropskih borzah so medtem močno v zelenem. Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je bil sredi dneva 5,44 odstotka nad izhodiščem, frankfurtski DAX je poskočil za 5,29 odstotka, pariški CAC 40 pa za 5,13 odstotka. Zunaj območja z evrom je bil londonski FTSE 100 4,22 odstotka v zelenem.

Se je pa danes zaradi Trumpove odločitve in podatkov o inflaciji močno znižala vrednost dolarja, ki je izgubil tako proti evru kot proti funtu. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba ob 16. uri za en evro odšteti 1,1126 dolarja, kar je 1,71 odstotka več kot v sredo.