Sončna energija za vse: Ali bo v Sloveniji ugasnila?

Že več kot desetletje se po Evropi širi val energetskih skupnosti, v zadnjih letih pa pridobivajo na veljavi.  "V Sloveniji je bila doslej vzpostavljena le peščica energetskih skupnosti, je pa bil na drugi strani v Hrastniku razvit model vzpostavljanja samooskrbnih energetskih skupnosti prek javno-skupnostnega partnerstva, ki med drugim žanje prednosti zadružnega povezovanja in soupravljanja," primer dobre sončne prakse iz Zasavja, ki je mimogrede druga najbolj osončena regija v Sloveniji, opisujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus. 

Sončna energija, o kateri odločajo vsi

Leta 2022 ustanovljena Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je lani ob podpori Občine Hrastnik in okoljske organizacije Focus do konca pripeljala prvi projekt. Na strehi hrastniške osnovne šole so postavili skupnostno samooskrbno sončno elektrarno in obenem vzpostavili samooskrbno skupnost Sončna šola Hrastnik, v katero so vključili občino in dva javna zavoda, 16 gospodinjstev in tri poslovne odjemalce. Tik pred zaključkom je tudi drugi projekt zadruge, v katerem so uporabili isti model in znanje iz prvega projekta – gre za vzpostavitev samooskrbne skupnosti Novi dom Hrastnik. Vanjo bo poleg zdravstvenega doma vključenih šest gospodinjstev iz bližine, povezani pa bodo s skupnostno samooskrbno sončno elektrarno na hrastniškem zdravstvenem domu, ki čaka samo še priklop v omrežje. 

Energetske skupnosti temeljijo na demokratičnem odločanju in kolektivnem lastništvu pri različnih dejavnostih v energetskem sektorju (npr. skupnostna sončna elektrarna). Njihovo bistvo je povezovanje oziroma sodelovanje, tako da državljani in državljanke neposredno sodelujejo pri upravljanju in sprejemajo odločitve o lastni energetski prihodnosti. Na ta način energetske skupnosti zagotavljajo, da so dobrobiti članov in lokalnega prebivalstva vseskozi na prvem mestu. Sodelovanje v energetskih skupnostih je odlična priložnost tudi za tiste, ki za individualne rešitve nimajo finančnih zmožnosti ali pogojev, kot so primerna streha in zadostna osončenost, zmogljivost omrežja za postavitev lastne sončne elektrarne itd., pojasnjujejo v Focusu.

Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, pripoveduje: "Tako v primeru Sončne šole Hrastnik kot v drugi samooskrbni skupnosti so vsi člani energetske samooskrbne skupnosti tudi člani zadruge, vsi so podali finančni vložek, so solastniki samooskrbnih sončnih elektrarn in obenem porabniki energije, ki jo skupaj proizvedejo. Vsi imajo možnost sodelovanja pri odločitvah zadruge in skupnosti, v katero so vključeni, seveda pa glasovanje poteka po zadružnem principu en član - en glas."

Župan občine Hrastnik Marko Funkl pojasnjuje, da si kot župan prizadeva, da so storitve čim bolj ugodne za njihove občane, zato vidi v takšnem sistem velik korak naprej, saj si v tem primeru zasebni partnerji ne odrežejo tako velikega kosa dobička: "Javna infrastruktura v primeru javno-zasebnega partnerstva sicer pridobi en del izboljšav, ampak na koncu večinoma nosi odgovornost in pritisk na ceno javni del tega partnerstva, medtem ko zasebni nosi profit. In meni kot županu je izjemno pomembno, da vedno zasledujemo cilj, da je za naše občane pomembno, kakšna je višina položnic, se pravi od komunale do električne energije in ogrevanja. In naša naloga je v resnici ta, da poizkušamo z majhnimi koraki, kot je vzpostavitev energetskih skupnosti, vzpostaviti sistem, ki je pravičen, ne samo pravičen, ampak dober predvsem za končne uporabnike." 

Izpostavlja še: "Besedno zvezo lokalne skupnosti uporabljamo v zakonodajnem pogledu, medtem ko se na terenu velikokrat pozablja, da smo v osnovi tam zaradi grajenja skupnosti. Prepričan sem, da občine v Sloveniji posvečamo premalo pozornosti temu, da poskušamo povezati ljudi v skupnost. Občine moramo delati za ljudi in vključevati ljudi v to, kar počnemo, sicer smo zgrešili namen skupnosti. Lokalne zadruge in energetske skupnosti so eden od odličnih primerov, kako to uresničevati v praksi."

Sprememba zakonodaje lahko pomeni potencialen zaton sončnih skupnosti

Kljub velikemu potencialu se v Sloveniji pri razvoju energetskih skupnosti soočamo z več ovirami, opozarjajo tudi v društvu Focus. "Razvoj modela skupnostne samooskrbe je temeljil na letnih neto meritvah, ki zaradi sprememb v evropski zakonodaji ni več mogoč. Država je ključni pogoj, ki določa odnos med dobaviteljem in člani skupnosti, popolnoma deregulirala: pogoje z dobavitelji zdaj ureja vsaka posamezna samooskrbna skupnost individualno. Poslovni interesi in asimetrija moči v praksi pomenijo blokado za nadaljnji razvoj edinega modela, ki je uspešen v praksi," pojasnjujejo. V Sloveniji potrebujemo bolje usmerjene finančne spodbude in jasen zakonodajni okvir, ki bo upošteval posebnosti skupnosti ter potencial njihove vloge na področjih, kot so ogrevanje, e-mobilnost, agregiranje ipd., pozivajo. 

Toda projekt v Hrastniku je vključen v sistem neto meritev, ki se je sicer končal z iztekom lanskega leta. Za naslednje projekte kljub potencialu trenutno ne vidijo dobrega načina, kako zasnovati finančno konstrukcijo, da bodo članom skupnosti zagotavljali prihranke tako kot v prvih dveh projektih, opozarja Roglič. 

Veliko vprašanje, s katerim smo zdaj soočene vse energetske skupnosti, je, kako naprej. Članom so se zadeve zapletle, brez hranilnikov energije namreč ni velikih prihrankov in zato so ti modeli zelo neekonomični za člane, pojasnjuje Roglič. "Kar pomeni, da imamo težave z dobavitelji. Kar se tiče pogodb se individualno dogovarjamo z njimi. Nekateri so potem pač pripravljeni poslušati skupnosti, nekateri pa v skupnostne samooskrbe sploh niso pripravljeni vstopati in z njimi sklepati pogodbe. Tako da to je zelo individualno na ravni vsakega dobavitelja in upam, da se bo lahko vzpostavil nekakšen poenoten sistem tudi za naše energetske skupnosti. Da bodo zadeve še vedno živele."

Odgovor ministrstva? Naložbena pomoč

Na MOPE pojasnjujejo, da je s sprejemom Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije prišlo v letu 2021 do spremembe sheme za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Sprememba je posledica zakonodaje na EU, saj ta ne dovoljuje več netiranja omrežnine. V času energetske krize so nato konec leta 2022 začasno podaljšali možnost vstopa v shemo netiranja, saj je bilo pomembno zmanjševati uvozno odvisnost, energetsko ranljivost in krepiti samooskrbo, ta ukrep je pa eden od mehanizmov, s katerimi to dosežeš, so spomnili. Odjemalci, ki so do vključno 31.decembra 2025 zgradili individualno ali skupnostno samooskrbno napravo ter na distribucijsko podjetje oddali vlogo za priključitev, imajo možnost vstopa v staro samooskrbo, ki omogoča letno netiranje, v sklopu katerega se netira tudi variabilni del omrežnine, ki je vezan na porabo električne energije, razlagajo. 

Nova shema o samooskrbi je za končne odjemalce, predvsem zaradi tega, ker se ne netira tudi variabilnega dela omrežnine ter zaradi dejstva, da interval obračuna porabljene in proizvedene električne energije ni več zakonsko določen, temveč je predmet dogovora in pogodbe med ponudnikom električne energije in končnim odjemalcem, v teoriji finančno nekoliko manj ugodna od stare. To je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo upoštevalo pri pripravi novih spodbud in spomladi 2024 vzpostavilo nov sistem investicijskih podpor, s ciljem, da investicija v samooskrbo tudi vnaprej ostane enako privlačna kot je bil prejšnji netmetering. Danes imamo tako naložbeno pomoč, ki je precej višja, kot je bila pri stari samooskrbi, da bi na ta način odjemalci kompenzirali nižje prihranke, zatrjujejo na ministrstvu. 

V sklopu nove sheme o samooskrbi pri skupnostni samooskrbi, kjer proizvodna naprava ni na isti lokaciji kot samooskrbni odjemalec, ki je v član te samooskrbni skupnosti, slednji sedaj plačuje omrežnino za vso električno energijo, ki do njega pride preko omrežja: "To poskušamo na eni strani kompenzirati z višjo naložbeno pomočjo, ki je na voljo pri Borzenu, Agencija za energijo pa naj bi za skupnostno samooskrbo vzpostavila tudi bolj ugodno obravnavo pri omrežnini." 

Kot trdijo, se zavedajo, da imajo končni uporabniki, ki se vključujejo v skupnostno samooskrbo, še malce nižje prihranke od individualnih samooskrbnih odjemalcev, zaradi česar so investicijske podpore za projekte skupnostne samooskrbe višje kot za individualno. Zato so na ministrstvu poskrbeli, da se pri vseh javnih pozivih in razpisih vključuje to načelo, trdijo. 

Kot primer izpostavljajo Borzenov javni poziv JP SO-02 za dodelitev naložbene pomoči za nakup in vgradnjo naprav za individualno in skupnostno samooskrbo z električno energijo gospodinjskih odjemalcev, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije, ter prigrajenih baterijskih hranilnikov električne energije na podlagi nove Uredbe o samooskrbi: subvencije za skupnostno samooskrbo so v primerjavi z individualno višje za 50 EUR/kW inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo, ponazarjajo. 

Borzenov javni poziv JP-OVE-02 za dodeljevanje pomoči v obliki neposrednih nepovratnih sredstev za investicije v nove naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter za hranilnike električne energije v kombinaciji s proizvodnjo energije: skupnostne fotonapetostne elektrarne imajo za 70 EUR/kW višje subvencije od navadnih fotonapetostnih elektrarn. 

Na ministrstvu še izpostavljajo, da je MOPE za spodbujanje skupnostne samooskrbe 31. januarja 2025 objavil poseben javni razpis zgolj za sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije za obdobje od 2025 do 2027, kjer investitorjem priznamo kar 45 % upravičenih stroškov oz. 350 EUR na 1 kW nazivne moči, kar je zelo radodarna subvencija, ocenjujejo. Na vse razpise se lahko prijavijo tudi zadruge, kar pomeni, da se še posebej spodbuja manjše in samoorganizirane akterje na tem področju, dodajajo. 

Ustanovili Mrežo za energetske skupnosti, saj ne želijo biti odvisni od aktualne politike

A kot poudarjajo v Hrastniku, želijo trajnostnostni model, ki se ne bi toliko opiral na državno pomoč, saj so na takšen način člani skupnosti pri samooskrbi z energijo odvisni od trenutne politike. Skupnostni energetski projekti pa lahko, kot našteva Boštjan Remic iz Focusa, pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. Njihove koristi so obsežne: proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, ekonomske koristi se zadržijo v lokalnem okolju, prebivalstvo aktivno sodeluje v zelenem prehodu, lokalno gospodarstvo se krepi, ogljični odtis skupnosti in posameznikov se zniža, medtem ko se energetska neodvisnost poveča. Prispevajo pa lahko energetske skupnosti na različne načine tudi k zmanjševanju energetske revščine.

Da bi energetske skupnosti dobile svoj glas, so se skupaj s podpornimi organizacijami zato zdaj povezale v Mrežo za energetske skupnosti. Njen glavni namen je združevanje znanja in izmenjava izkušenj ter zavzemanje za izboljšanje podpornega okolja za energetske skupnosti. Ta neformalna koalicija, v kateri je trenutno skupno 16 energetskih skupnosti in organizacij, si bo prizadevala za izboljšanje zakonodaje, finančnih mehanizmov ter okrepitev ozaveščevalnih aktivnosti za vzpostavitev ugodnejšega okolja za energetske skupnosti.

Boštjan Remic sklene: "Imamo praktični zgled v Hrastniku, ki realizira vse potenciale energetskih skupnosti. Vendar interesi velikih podjetij, ki se uveljavljajo prek države, blokirajo nadaljnji razvoj takega modela. Potrebujemo spodbudno okolje za razvoj in delovanje energetskih skupnosti, saj je med prebivalstvom veliko potenciala za vključevanje v energetske skupnosti in prispevek k pravičnemu zelenemu prehodu. Mreža za energetske skupnosti je ustanovljena, da pomaga uresničevati ta potencial."