Podražitve hrane: 'Otrokoma kupim priboljšek le še, ko je v akciji'

Podražitve hrane marsikoga pahnejo v hudo stisko. Hrana za štiričlansko družino predstavlja velik strošek. Shajajo težko, pa čeprav sta oba starša redno zaposlena, pripoveduje Alenka. "Finančna situacija je bolj slaba, ker sem zaposlena za skrajšan delovni čas, zaradi bolezni nisem sposobna delati polni delovni čas. Partner je zaposlen v gradbeništvu, ampak žal imava skupaj zelo slabe prihodke." 

Mama dveh otrok mora pri nakupih gledati na vsak evro. Vsako leto je težje. "Ko sta bila majhna, mi ni bilo treba gledati na cene, zdaj pa vsako leto, vsak mesec bolj." Popusti, kuponi so izhod v sili. "Meso zelo spremljam na kilogram, tam, kjer je ceneje, kupim več in dam v skrinjo."

Občutila je, da so se cene zelo povišale, do 50 odstotkov. "Marsikaj sem otrokoma včasih privoščila, zdaj jima samo, ko je res dobra akcija. Meso se je zelo podražilo, se bolj poslužujemo puranjega mesa, ponekod stane kilogram že 12, 14 evrov. Kupim, ko so akcije." 

Pomoč za družino je bilo težko prositi, ker sta oba z možem zaposlena, pripoveduje, a brez tega ne bi zmogli. Pomagali so jim v Zvezi Anite Ogulin, stojijo jim ob strani. "So nam plačali položnice, kar mi je olajšalo, božiček je poskrbel za otroke, otroka sta dobila laptopa, ki ga uporabljata za šolo. Tudi hrano in obleke smo prejeli. Otroka sta bila deležna novoletnega tabora in sta tako uživala, bilo jima je nepozabno."

Za hrano plačujemo vedno več

Rekordno so se cene zvišale leta 2022 za dobrih 18 odstotkov, nato so sicer upadle, a postopoma rastejo, lani za 2,6 odstotka. Najbolj se je podražilo oljčno olje (19,4 odstotka), čokolada, maslo, kakav in kava. 

Po podatkih Statističnega urada smo lani denimo za liter oljčnega olja v trgovini plačali 14 evrov, leto prej pa devet. 

Da so vzroki za rast cene hrane globalni, od vojnih razmer, ekstremnih vremenskih razmer, ki zmanjšujejo pridelek, do povečanega povpraševanja po hrani na svetovni ravni, pojasnjuje agrarni ekonomist dr. Andrej Udovč z Biotehniške fakultete. "Tako poceni hrane, kot smo jo imeli v preteklosti, ne moremo pričakovati. Če pogledamo ekstremno dogajanje leta 2022, ko se je začela vojna v Ukrajini, ki je pomembna dobaviteljica reprodukcijskega materiala, gnojil, potem se je leta 2023 umirilo, ampak ravni cen se dvigujejo."

 Za 44,3 odstotke višje cene kot pred 10 leti

Cene hrane so bile decembra 2024 za 44,3 odstotkov višje v primerjavi s povprečjem leta 2015. Najbolj se je podražilo sveže ali ohlajeno sadje za 106,5 odstotkov, oljčno olje, krompir in maslo. 

Rasle so tudi plače. Povprečna mesečna bruto plača je bila novembra 2.519 evrov, kar je 62 odstotkov več od povprečne bruto plače v 2015, so analizirali na Statističnem uradu. Povprečna mesečna neto plača pa 1.611 evrov, kar je 59 odstotkov več kot 2015. 

Kako privarčevati pri obrokih?

Podražitve so občutili tudi tisti, ki si pri nakupih hrane lahko več privoščijo. Osebni trener in prehranski svetovalec Mario Sambolec mesečno porabi med 300 in 400 evri. Če bi bil finančno omejen, pravi, ne bi zapravljal za določene izdelke, ki so mu samo bolj všeč. "Najbolj so se podražila določena dopolnila, npr. sirotkine beljakovine v prahu so bile pred korono skoraj za 100 odstotkov cenejše. Zagotovo tudi kakšne mesnine, mlečni izdelki." Iz prehrane ne izključuje nobenih živil. Največ kupuje zelenjave, zato tudi za to porabi največ denarja. "Tudi za ribe, če so sveže, dostikrat konzervirane kupim, da malo izenačim." 

Svojim strankam svetuje, kako lahko privarčujejo na času in denarju, ki ga zapravimo v trgovini. "Koliko bolj osvobojeno se nekdo počuti, ko vidi, da lahko prihrani par evrov."

Tudi že pri enem obroku. To pojasni na primeru kosila. "Izberemo živilo iz stročnic, tofu ali pusto mesnino, ki jo dobimo po razumni ceni, na drugi strani lahko izberemo divjo ribo ali rastlinski nadomestek, za kar lahko plačamo veliko več."  Pravi, da privarčujemo tudi, če pri zajtrku ne izberemo dizajnerskih kosmičev in jogurtov.

Po njegovi oceni 'malo denarja, malo muzike' pri prehrani ne velja popolnoma. Saj imamo veliko živil – kosmiči, konzervirane ribe, stročnice – ki nam nudijo veliko hranil in jih dobimo za razumno ceno. "Stranke razbremenim nazorov, če kupujejo draga živila, da s tem koristijo svojemu zdravju. Luksuzni izdelki – bio, eko, fitnes, brez sladkorja – so velikokrat samo prevare." 

Prodajajo direktno potrošnikom, trgovcem ne

V Jaršah se na kmetiji Pr'Čižman, ki ima več kot 100-letno tradicijo, dobimo s Simonom Zajcem. Pred dvema letoma se je nekdanji politik odločil, da se s kmetijstvom začne ukvarjati profesionalno. Gre za majhno operacijo, pravi. "Jaz in dva na berglah. Oče in mama."

Na 15 hektarjev veliki kmetiji pridelujejo 100 različnih vrst sezonske zelenjave. Krompir prodajajo od 90 centov do 2 evra. V ponudbi imajo tudi jajca. Prodajajo preko spleta, ljudje naročijo in pridejo iskati na kmetijo, ali pa dostavijo na razne točke po Ljubljani. "Ko stranka naroči, jaz tisti dan naberem zelenjavo, bolj sveže ne gre." 

Ne prodajajo trgovcem. "Izključno končnim kupcem, ker samo v tem primeru dobimo tako ceno, da bomo preživeli. Če nimaš dodane vrednosti, potem ugašamo. Mislim, da dve do tri kmetije na dan ugasnejo v Sloveniji. Samo končni kupec nam zagotavlja to, da bomo dolgoročno, upam, obstali." 

Drugače kot da višje stroške pridelave pretopijo v končne cene, ne gre. "Vsaka podražitev, ki se nam zgodi, ali je to pri semenih, pri substratu za sadike, se to odraža na naši končni ceni. Če tega ne upoštevaš, si podpisal, da boš umrl." Plače si ne izplačuje, svoj denar vlaga v stroje, z namenom, da bodo v roku enega leta na zeleni veji. "To je moja zdajšnja žrtev, da srednjeročno lahko preživimo." 

Cenimo lokalno? Simon Zajc odgovarja, da je to odvisno od tega, koliko si lahko sam privoščiš. "Moj največji sovražnik ni cena, ker nismo tako zelo dragi. Tekmujemo s trgovinami, kamor kupci pridejo tako ali tako, k nam morajo priti izključno po to." Zelenjavo lahko na kmetiji kupci plačajo tudi z bitcoinom. 

Kdo ima od podražitev hrane največje dobičke?

Trgovci imajo po mnenju zastopnika kmetov in zadrug Boruta Florjančiča visoke marže. "Vem, da so pribitki nekaterih trgovcev 200-odstotni. Če sem kupil po 4, sem prodal po 12. Ali je to normalno za nekoga, ki ima artikel, ki je hitro pokvarljiv, recimo 14 dni na polici? Mislim, da ni."

 Predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah zavrača trditve o visokih maržah. "Slovenija ima bruto maržo v povprečju 22,7 odstotkov, samo pet EU držav ima nižjo. V EU se gibljejo od 18 do 40 odstotkov. Bruto marže se oblikujejo na nabavno ceno, z njimi trgovci pokrivajo stroške dela, skladiščenje, obratovalne stroške." Dodaja, da je dobičkovna marža samo 1,9–2-odstotna. Florjančič pojasnjuje, da je za potrošnika marža tisto, kar je pribitek na artikel. Dobički trgovcev pa bi se morali prenašati na začetek verige, do kmeta, dodaja. 

Zamenjali dobavitelje

Da smo v zadnjih nekaj letih padali iz krize v krizo – covid, vojna v Ukrajini, energetska kriza, zdaj surovinska, pojasnjuje direktor trgovske verige Fama Vipava Aleksander Lemut. "Nesporno dejstvo pa je, da želijo proizvajalci in distributerji prenesti na cene večjo rast, kot je to realno in potrebno. Seveda na to ne pristajamo in v zadnjega pol leta smo zamenjali številne domače dobavitelje in se obrnili na nove od Italije in Francije do Nizozemske. Rast cen pri njih je odraz realne ekonomske nuje in je za vsaj polovico nižji od domačih dobaviteljev ali pa tistih na Hrvaškem."  V naši družbi je ukoreninjeno prepričanje, da so trgovci tisti, ki dvigujejo cene, pravi Lemut. "To seveda ni res."

Podivjale cene kave in kakava

V Atlantic Grupi pojasnjujejo, da so v zadnjem času podivjale cene surove kave in kakava, cene drugih surovin, embalaže in energentov pa se nikakor nočejo približati stanju pred nedavnim visokim skokom. Vse to je močno podražilo njihovo proizvodnjo. "Domača surovinska baza ne zadošča. Kava in kakav sta svoja zgodba, za Argeto pa, recimo, kupujemo kokoši nesnice. Ta trg je v veliki korelacij z industrijo jajc. Največji porabniki jajc so Italijani zaradi testenin, zato tudi veliko kokoši uvažamo od tam. Podobno je z embalažo. Za aluminijeve dozice pa sta tako ali tako samo dva velika proizvajalca v Evropi."

Zaradi ekonomije obsega imajo pri nabavi boljše pogajalske pozicije in točno vedo, koliko enota produkta stane. "A tega ne moreš do neskončnosti napenjati, določeno povišanje cen je bilo neizbežno. Smo se pa odločili tudi, da bomo z našimi porabniki solidarni pri pokrivanju teh povečanih stroškov in šli v zavestno zmanjšanje dobička iz poslovanja."

Se cene v trgovinah prilagajajo razmeram na trgu?

Po mnenju Udovča kratkoročno lahko trgovci izkoristijo večjo pogajalsko moč v verigi. "Dolgoročni trendi temeljijo na medsebojni soodvisnosti in pri povpraševanju po hrani trgovci ne morejo v nedogled izkoriščati svojega močnejšega pogajalskega položaja, ker imajo proizvajalci možnost, da se preusmerijo nekam drugam. Analize kažejo, da sploh v tem obdobju trgovci niso izkoriščali svoje večje pogajalske moči oz. so v nekaterih primerih kompenzirali cene, ki so se dvigale na strani proizvajalcev." 

Nepravične odkupne cene?

Pri odkupnih cenah, razen izjem, so slovenski kmetje daleč pod evropskim povprečjem, opozarja Florjančič. "Samo na mleku in živini smo izgubili čez 25 milijonov evrov letno, ker so slovenski kmetje prejeli za naš produkt manj od povprečja evropske cene." 

Zadruge, ki bazirajo na slovenski surovini niso rentabilne. "Čez 300 trgovin na podeželju od zadrug. Ko potegnemo skupaj zadružne bilance in zadružna podjetja, znese dobro milijardo in imamo dober milijon dobička. Prav gotovo nismo uspešni. Slovenija potrebuje stabilno živilsko predelovalno industrijo, sicer bomo še bolj odvisni od tujih trgov."

Kmet v prekršku

Tako kot imamo minimalno plačo, bi morali imeti minimalno odkupno ceno, meni Florjančič. Kmet si naredi kalkulacijo, koliko bo plačal za sadike, teleta, namakanje. "Če bo prodajal kumare, paradižnik, bučke, si izračuna, da mora povprečno doseči odkupno ceno 50 centov na kilogram. Na začetku sezone, ko je paradižnik dražji, daš 3, 4 ali 5 evrov za kilo, ampak v sezoni je cenejši. Če kdo od trgovcev začne s tako nizko ceno v začetku sezone, je ta kmetovalec naredil ekonomski prekršek, je delal minus."

Večina trgovcev ne razkriva, če in koliko dražja bo hrana

Mariča Lah pričakuje umirjanje cen, a je to težko predvideti zaradi dogajanja na globalnem nivoju. Večina trgovcev ne razkriva, če in koliko dražja bo hrana.

Če do umiritve v Ukrajini ne bo prišlo, se zna zgoditi, da se cene olja, pšenice in gnojila ne bodo toliko umirile, kot pričakujejo. "Poplave v Španiji in Italiji so vplivale na proizvodnjo kakava, cena se je lani podvojila." Tudi dogajanje na domačem nivoju vpliva na rast cen. "Učinki omrežnine se multiplicirajo po celotni dobaviteljski verigi."