Dejstva

Podražitve hrane: 'Otrokoma kupim priboljšek le še, ko je v akciji'

Ljubljana, 13. 02. 2025 06.00 | Posodobljeno pred 31 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Neža Steiner
Komentarji
275

Za hrano plačujemo vedno več, rekordno – za dobrih 18 odstotkov – se je podražila leta 2022, lani za 2,6 odstotka. Tako poceni hrane, kot smo jo imeli v preteklosti, ne moremo več imeti, pravi agrarni ekonomist dr. Andrej Udovč. Se bodo v prihodnje cene umirile? Večina trgovcev ne razkriva, če in koliko dražja bo hrana.

Podražitve hrane marsikoga pahnejo v hudo stisko. Hrana za štiričlansko družino predstavlja velik strošek. Shajajo težko, pa čeprav sta oba starša redno zaposlena, pripoveduje Alenka. "Finančna situacija je bolj slaba, ker sem zaposlena za skrajšan delovni čas, zaradi bolezni nisem sposobna delati polni delovni čas. Partner je zaposlen v gradbeništvu, ampak žal imava skupaj zelo slabe prihodke." 

Mama dveh otrok mora pri nakupih gledati na vsak evro. Vsako leto je težje. "Ko sta bila majhna, mi ni bilo treba gledati na cene, zdaj pa vsako leto, vsak mesec bolj." Popusti, kuponi so izhod v sili. "Meso zelo spremljam na kilogram, tam, kjer je ceneje, kupim več in dam v skrinjo."

Občutila je, da so se cene zelo povišale, do 50 odstotkov. "Marsikaj sem otrokoma včasih privoščila, zdaj jima samo, ko je res dobra akcija. Meso se je zelo podražilo, se bolj poslužujemo puranjega mesa, ponekod stane kilogram že 12, 14 evrov. Kupim, ko so akcije." 

Pomoč za družino je bilo težko prositi, ker sta oba z možem zaposlena, pripoveduje, a brez tega ne bi zmogli. Pomagali so jim v Zvezi Anite Ogulin, stojijo jim ob strani. "So nam plačali položnice, kar mi je olajšalo, božiček je poskrbel za otroke, otroka sta dobila laptopa, ki ga uporabljata za šolo. Tudi hrano in obleke smo prejeli. Otroka sta bila deležna novoletnega tabora in sta tako uživala, bilo jima je nepozabno."

V rubriki 24UR Dejstva bomo ob 19.00 govorili ne samo o podražitvah hrane, ampak tudi o skrčflaciji – kateri izdelki se krčijo in kaj se dogaja s cenami. Primerjavo smo poiskali tudi v gospodarski velesili Nemčiji – so določeni izdelki pri njih cenejši?

Za hrano plačujemo vedno več

Rekordno so se cene zvišale leta 2022 za dobrih 18 odstotkov, nato so sicer upadle, a postopoma rastejo, lani za 2,6 odstotka. Najbolj se je podražilo oljčno olje (19,4 odstotka), čokolada, maslo, kakav in kava. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Po podatkih Statističnega urada smo lani denimo za liter oljčnega olja v trgovini plačali 14 evrov, leto prej pa devet. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Da so vzroki za rast cene hrane globalni, od vojnih razmer, ekstremnih vremenskih razmer, ki zmanjšujejo pridelek, do povečanega povpraševanja po hrani na svetovni ravni, pojasnjuje agrarni ekonomist dr. Andrej Udovč z Biotehniške fakultete. "Tako poceni hrane, kot smo jo imeli v preteklosti, ne moremo pričakovati. Če pogledamo ekstremno dogajanje leta 2022, ko se je začela vojna v Ukrajini, ki je pomembna dobaviteljica reprodukcijskega materiala, gnojil, potem se je leta 2023 umirilo, ampak ravni cen se dvigujejo."

 Za 44,3 odstotke višje cene kot pred 10 leti

Cene hrane so bile decembra 2024 za 44,3 odstotkov višje v primerjavi s povprečjem leta 2015. Najbolj se je podražilo sveže ali ohlajeno sadje za 106,5 odstotkov, oljčno olje, krompir in maslo. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Rasle so tudi plače. Povprečna mesečna bruto plača je bila novembra 2.519 evrov, kar je 62 odstotkov več od povprečne bruto plače v 2015, so analizirali na Statističnem uradu. Povprečna mesečna neto plača pa 1.611 evrov, kar je 59 odstotkov več kot 2015. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Kako privarčevati pri obrokih?

Podražitve so občutili tudi tisti, ki si pri nakupih hrane lahko več privoščijo. Osebni trener in prehranski svetovalec Mario Sambolec mesečno porabi med 300 in 400 evri. Če bi bil finančno omejen, pravi, ne bi zapravljal za določene izdelke, ki so mu samo bolj všeč. "Najbolj so se podražila določena dopolnila, npr. sirotkine beljakovine v prahu so bile pred korono skoraj za 100 odstotkov cenejše. Zagotovo tudi kakšne mesnine, mlečni izdelki." Iz prehrane ne izključuje nobenih živil. Največ kupuje zelenjave, zato tudi za to porabi največ denarja. "Tudi za ribe, če so sveže, dostikrat konzervirane kupim, da malo izenačim." 

Svojim strankam svetuje, kako lahko privarčujejo na času in denarju, ki ga zapravimo v trgovini. "Koliko bolj osvobojeno se nekdo počuti, ko vidi, da lahko prihrani par evrov."

Tudi že pri enem obroku. To pojasni na primeru kosila. "Izberemo živilo iz stročnic, tofu ali pusto mesnino, ki jo dobimo po razumni ceni, na drugi strani lahko izberemo divjo ribo ali rastlinski nadomestek, za kar lahko plačamo veliko več."  Pravi, da privarčujemo tudi, če pri zajtrku ne izberemo dizajnerskih kosmičev in jogurtov.

Po njegovi oceni 'malo denarja, malo muzike' pri prehrani ne velja popolnoma. Saj imamo veliko živil – kosmiči, konzervirane ribe, stročnice – ki nam nudijo veliko hranil in jih dobimo za razumno ceno. "Stranke razbremenim nazorov, če kupujejo draga živila, da s tem koristijo svojemu zdravju. Luksuzni izdelki – bio, eko, fitnes, brez sladkorja – so velikokrat samo prevare." 

Prodajajo direktno potrošnikom, trgovcem ne

V Jaršah se na kmetiji Pr'Čižman, ki ima več kot 100-letno tradicijo, dobimo s Simonom Zajcem. Pred dvema letoma se je nekdanji politik odločil, da se s kmetijstvom začne ukvarjati profesionalno. Gre za majhno operacijo, pravi. "Jaz in dva na berglah. Oče in mama."

Na 15 hektarjev veliki kmetiji pridelujejo 100 različnih vrst sezonske zelenjave. Krompir prodajajo od 90 centov do 2 evra. V ponudbi imajo tudi jajca. Prodajajo preko spleta, ljudje naročijo in pridejo iskati na kmetijo, ali pa dostavijo na razne točke po Ljubljani. "Ko stranka naroči, jaz tisti dan naberem zelenjavo, bolj sveže ne gre." 

Ne prodajajo trgovcem. "Izključno končnim kupcem, ker samo v tem primeru dobimo tako ceno, da bomo preživeli. Če nimaš dodane vrednosti, potem ugašamo. Mislim, da dve do tri kmetije na dan ugasnejo v Sloveniji. Samo končni kupec nam zagotavlja to, da bomo dolgoročno, upam, obstali." 

Drugače kot da višje stroške pridelave pretopijo v končne cene, ne gre. "Vsaka podražitev, ki se nam zgodi, ali je to pri semenih, pri substratu za sadike, se to odraža na naši končni ceni. Če tega ne upoštevaš, si podpisal, da boš umrl." Plače si ne izplačuje, svoj denar vlaga v stroje, z namenom, da bodo v roku enega leta na zeleni veji. "To je moja zdajšnja žrtev, da srednjeročno lahko preživimo." 

Cenimo lokalno? Simon Zajc odgovarja, da je to odvisno od tega, koliko si lahko sam privoščiš. "Moj največji sovražnik ni cena, ker nismo tako zelo dragi. Tekmujemo s trgovinami, kamor kupci pridejo tako ali tako, k nam morajo priti izključno po to." Zelenjavo lahko na kmetiji kupci plačajo tudi z bitcoinom. 

Kdo ima od podražitev hrane največje dobičke?

Trgovci imajo po mnenju zastopnika kmetov in zadrug Boruta Florjančiča visoke marže. "Vem, da so pribitki nekaterih trgovcev 200-odstotni. Če sem kupil po 4, sem prodal po 12. Ali je to normalno za nekoga, ki ima artikel, ki je hitro pokvarljiv, recimo 14 dni na polici? Mislim, da ni."

 Predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah zavrača trditve o visokih maržah. "Slovenija ima bruto maržo v povprečju 22,7 odstotkov, samo pet EU držav ima nižjo. V EU se gibljejo od 18 do 40 odstotkov. Bruto marže se oblikujejo na nabavno ceno, z njimi trgovci pokrivajo stroške dela, skladiščenje, obratovalne stroške." Dodaja, da je dobičkovna marža samo 1,9–2-odstotna. Florjančič pojasnjuje, da je za potrošnika marža tisto, kar je pribitek na artikel. Dobički trgovcev pa bi se morali prenašati na začetek verige, do kmeta, dodaja. 

Prihodki Spara so leta 2023 prvič presegli milijardo evrov, dobička so imeli dobrih 19 milijonov evrov. Mercator je imel v maloprodaji 1,04 milijarde evrov prihodkov. S 674 milijoni evrov sledi Hofer in z 639 milijonov evrov prodaje Lidl.

Zamenjali dobavitelje

Da smo v zadnjih nekaj letih padali iz krize v krizo – covid, vojna v Ukrajini, energetska kriza, zdaj surovinska, pojasnjuje direktor trgovske verige Fama Vipava Aleksander Lemut. "Nesporno dejstvo pa je, da želijo proizvajalci in distributerji prenesti na cene večjo rast, kot je to realno in potrebno. Seveda na to ne pristajamo in v zadnjega pol leta smo zamenjali številne domače dobavitelje in se obrnili na nove od Italije in Francije do Nizozemske. Rast cen pri njih je odraz realne ekonomske nuje in je za vsaj polovico nižji od domačih dobaviteljev ali pa tistih na Hrvaškem."  V naši družbi je ukoreninjeno prepričanje, da so trgovci tisti, ki dvigujejo cene, pravi Lemut. "To seveda ni res."

Podivjale cene kave in kakava

V Atlantic Grupi pojasnjujejo, da so v zadnjem času podivjale cene surove kave in kakava, cene drugih surovin, embalaže in energentov pa se nikakor nočejo približati stanju pred nedavnim visokim skokom. Vse to je močno podražilo njihovo proizvodnjo. "Domača surovinska baza ne zadošča. Kava in kakav sta svoja zgodba, za Argeto pa, recimo, kupujemo kokoši nesnice. Ta trg je v veliki korelacij z industrijo jajc. Največji porabniki jajc so Italijani zaradi testenin, zato tudi veliko kokoši uvažamo od tam. Podobno je z embalažo. Za aluminijeve dozice pa sta tako ali tako samo dva velika proizvajalca v Evropi."

Zaradi ekonomije obsega imajo pri nabavi boljše pogajalske pozicije in točno vedo, koliko enota produkta stane. "A tega ne moreš do neskončnosti napenjati, določeno povišanje cen je bilo neizbežno. Smo se pa odločili tudi, da bomo z našimi porabniki solidarni pri pokrivanju teh povečanih stroškov in šli v zavestno zmanjšanje dobička iz poslovanja."

Se cene v trgovinah prilagajajo razmeram na trgu?

Florjančič argumentira na primeru mleka. "Ko je bila povprečna letna cena našega mleka 55 centov, je šla cena produkta na 1,5 evra in je tam ostala. Mi smo zdaj na okrog 45 centov, cena produkta je še vedno tam. Kdo ima zdaj ta denar, kmet ga nima." Na drugi strani se Mariča Lah upira na statistiko. "Lani so cene kmetijskih proizvodov narasle za 4,5 odstotka (po podatkih Sursa za 4,2 odstotka, celotna skupina hrane je narasla samo za dva. Trgovina je amortizirala potrebe dobaviteljev."

Po mnenju Udovča kratkoročno lahko trgovci izkoristijo večjo pogajalsko moč v verigi. "Dolgoročni trendi temeljijo na medsebojni soodvisnosti in pri povpraševanju po hrani trgovci ne morejo v nedogled izkoriščati svojega močnejšega pogajalskega položaja, ker imajo proizvajalci možnost, da se preusmerijo nekam drugam. Analize kažejo, da sploh v tem obdobju trgovci niso izkoriščali svoje večje pogajalske moči oz. so v nekaterih primerih kompenzirali cene, ki so se dvigale na strani proizvajalcev." 

Nepravične odkupne cene?

Pri odkupnih cenah, razen izjem, so slovenski kmetje daleč pod evropskim povprečjem, opozarja Florjančič. "Samo na mleku in živini smo izgubili čez 25 milijonov evrov letno, ker so slovenski kmetje prejeli za naš produkt manj od povprečja evropske cene." 

Zadruge, ki bazirajo na slovenski surovini niso rentabilne. "Čez 300 trgovin na podeželju od zadrug. Ko potegnemo skupaj zadružne bilance in zadružna podjetja, znese dobro milijardo in imamo dober milijon dobička. Prav gotovo nismo uspešni. Slovenija potrebuje stabilno živilsko predelovalno industrijo, sicer bomo še bolj odvisni od tujih trgov."

Kmet v prekršku

Tako kot imamo minimalno plačo, bi morali imeti minimalno odkupno ceno, meni Florjančič. Kmet si naredi kalkulacijo, koliko bo plačal za sadike, teleta, namakanje. "Če bo prodajal kumare, paradižnik, bučke, si izračuna, da mora povprečno doseči odkupno ceno 50 centov na kilogram. Na začetku sezone, ko je paradižnik dražji, daš 3, 4 ali 5 evrov za kilo, ampak v sezoni je cenejši. Če kdo od trgovcev začne s tako nizko ceno v začetku sezone, je ta kmetovalec naredil ekonomski prekršek, je delal minus."

Večina trgovcev ne razkriva, če in koliko dražja bo hrana

Mariča Lah pričakuje umirjanje cen, a je to težko predvideti zaradi dogajanja na globalnem nivoju. Večina trgovcev ne razkriva, če in koliko dražja bo hrana.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Če do umiritve v Ukrajini ne bo prišlo, se zna zgoditi, da se cene olja, pšenice in gnojila ne bodo toliko umirile, kot pričakujejo. "Poplave v Španiji in Italiji so vplivale na proizvodnjo kakava, cena se je lani podvojila." Tudi dogajanje na domačem nivoju vpliva na rast cen. "Učinki omrežnine se multiplicirajo po celotni dobaviteljski verigi."

preiskovalna zgodba, dejstva

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (275)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

N0EL
13. 02. 2025 20.35
+1
Reveži ne bi smeli imeti otrok. Potem pa jočejo, ko gledajo koliko škode jim povzroči njihova beda. Otroke revežev v šoli zafrkavajo, zatirajo in izobčijo. Doma živijo v pomankanju in bedi, starši se pa tolažijo, da imajo pa ljubezen. Ljubezen jih ne bo nahranila in omogočila normalnega odraščanja ampak jih bo nardila zatirane depresivne čustvene invalide. Na koncu ti otroci zapadejo v kriminal, alkohol in droge ter nato zaplodijo nov zarod revežev. In krog je sklenjen.
Artechh
26. 02. 2025 13.44
Premoženje je v večini primerov (res da so izjeme) obratno sorazmeren koliko imaš otrok. Manj premožni jih imajo velikokrat več, premožni pa enega recimo mogoce 2
jutri_pa_res
13. 02. 2025 19.31
-1
Ob sobotah in nedeljah so restavracije tako nabite, da moraš rezervirati mizo vsaj 1 teden vnaprej...Razen tega zdravniki svarijo, da je narod vključno z otroki vedno bolj debel...
Cupko
13. 02. 2025 18.27
Vse je dražje le za nas potrošnike, za vlado pa ne in posledično ni nikakršne inflacije, kar nam zadnje mesece vztrajno servirajo
tali?ni tom
13. 02. 2025 18.14
tole jamranje mi gre že na živce o kao dragi hrani! ko pa kupi cigarete,ima na lizing telefon,avto,televizor in vse mogoče ko hoče bitt "kul" ,ja potem je kriva podražitev hrane! plača je šla gor od 2015 62 posto,hrana pa v istem obdobju 44 posto! kje je potem problem? ni pa treba daz za internet 100 in več evrov na mesec in telefonsko naročnino pedeset in več! pa tudi ,namesto priboljška milka,kako čoko bananco ki je cca 30 centov pa bo!tam do evra je priboljškov kolk češ!pa ne odpada v hofu,eurospinu in lidlu!
NisemBot
13. 02. 2025 17.46
+0
Za rešitev finančne krize (privat sektorja!!) po 08' so "natiskali" ogromne količine denarja. To ogromno količino denarja so prvoto podelili večjim igralcem, privat sektorju, špekulantom... Vse to, samo, da se ni sesula globalna hišica iz kart in da so si rešili svoje zavaljene riti. No, sedaj pa ves ta natisnjen denar curljanv realni sektor on povzroča inflacijo. Jaz nevem kaj tle ljudje bluzite po komentarjih. Večina vas POJMA O POJMU NIMA!!
ap100
13. 02. 2025 17.46
+2
priboljški kvarijo zobe,
NLKP
13. 02. 2025 17.09
+3
Važno da eni bogatijo, da eni imajo, ostalo so pa lahko siromaki...
Sickk 2
13. 02. 2025 16.57
+1
Pa ne pozabt oment masovni odpoklici na dnevni bazi...
kr en 123
13. 02. 2025 16.50
+2
Javni sektor je gonilo razvoja in glavni davkoplačevalec v državi...
ROMELS
13. 02. 2025 16.58
+2
nikoli ni bil in nikoli ne bo. Je pa "gonilni"-glavni parazit davkoplačevalcev.
kr en 123
13. 02. 2025 17.08
+3
Sarkazma nisi zaznal? Bi pa Golob znal kaj takega pritrest...
Uporabnik1536341
13. 02. 2025 16.48
-5
Najbolj se je podražila v letu vladanja Janše,potem pa so se stvari začele umirjati...
devlon
13. 02. 2025 16.40
+3
Sam en jamr v tej drzavi..a vecina na zimske in letne dopuste..
Robert Dorfer
13. 02. 2025 16.52
+1
Tudi prej se je šlo po zimske in letne dopuste pa so cene vseeno bile normalne pa kaj?!
ROMELS
13. 02. 2025 16.32
+6
Javni sektor je glavno gonilo podražitev in inflacije.
Duh8
13. 02. 2025 16.29
+4
Taki,ki jamrajo,da otroku ne morejo kupiti priboljška ponavadi kadijo čike in še kaj. Tko da. Predno maš 5 otrok s 5 različnimi tipi razmisli kako jih boš preživel. Včasih so rekli do tam ko se lahko stegneš do tja pejt
Boris Kavčič
13. 02. 2025 17.47
+1
sektor1
13. 02. 2025 16.28
+5
Samo dol z NEvlado, čimprej tem bolje za vse nas !
Delboy Trotter
13. 02. 2025 16.14
+7
Ne delat otrok če nimaš kakšne finančne varnosti, nepremičnine, prihranki ali kaj podobnega. Žal je tako.
kiropraktik
13. 02. 2025 16.47
+2
Pravilno! Mi nismo Gaza!!! Tam delajo otroke na tuj račun!
sauber
13. 02. 2025 16.03
+5
Za Goloba je najbolj pomembno to, da so v javnem sektorju najbolj povišali plače tistim, ki so že do sedaj veliko dobili. Reveži naj pa ostanejo reveži. Sramota.
ThorStorm666
13. 02. 2025 15.34
+7
Pod nespobnim golobizmon se cedi mleko in med. Prešite nvo lenuhi levičarski
nhpu
13. 02. 2025 14.57
+8
Hrvati končno spoznali, da Hrvaška ni predraga le za turiste, ampak tudi za njih same.
jutri_pa_res
13. 02. 2025 14.56
-2
Veliko je jamranja o oderuških trgovcih. Kdor misli, da se trgovci s tako lahkoto bogatijo, naj pa odpre svoj SP in svojo trgovino z živili recimo. Kao poceni bo kupoval od kmeta in drago prodajal narodu. Ugotovil pa bodo, da je treba prostor plačati, osvetljevati, čistiti in ogrevati, prodajalce plačati, da so minimalne plače z vsemi dodatki kar visoke, da hočejo ljudje še plačan prevoz na delo, malico, regrese, dopuste in bolniške, da je pri prodaji prehrane veliko odpada, in počasi bo dojeli, iz česa je zgrajena cena hrane v trgovini. Na koncu pa je pri kmetu na trgu še dražje...
Sickk 2
13. 02. 2025 16.56
+1
nhpu
13. 02. 2025 14.56
+8
Sramota !!! Za trgovce. V Sloveniji ni nič drugače, trgovske verige cene dnevno spreminjajo. Verjetno ste opazili, da so se vsi modernizirali in imajo sedaj digitalne cenovke!? Bi bilo preveč zamudno dnevno ali celo večkrat čez dan spreminjati cene ročno, sedaj je to v sekundi. Pri nas bi že veliko dosegli, če bi samo bojkotirali trgovske centre - bi se cene prepolovile ali pa bi se centri zaprli! Naj vam povem, odirajo vas pri živem telesu. Kar kupite v trgovskem centru je cena tako napihnjena, da isti izdelek na netu dobite tudi za več kot pol ceneje. Sramota !!! Včetaj odkrita prevara nekih vzmetnic. Tudi pri nas bi morali protestirati. Ne more biti kg kruha 6 eurov. Tudi pri nas bi morali storiti isto, saj imamo višje cene kot v Avstriji in Nemčiji!!! Me zanima, če bi upale trgovine razkriti svoje marže, ne samo živilske tudi tekstil in obutev, ker so tam še veliko večji zaslužki!!!Naša ta glavna trgovka Mariča Lah je pa drugega mnenja in pravi...izžet je treba kupca do zadnjega centa. Sramota !!!!! Tudi pri nas treba to narest!! da se mal ustrašjo, ne pa samo da štejejo miljončke. Obup !!!
kr en 123
13. 02. 2025 17.11
+2
Sp-jo so molzna krava države... razen tistih ki goljufajo... meni so scuzali voljo do vsega po spisku...