Zakaj je enaka hrana v Nemčiji lahko tudi cenejša kot v Sloveniji?

Cene hrane so bile decembra 2024 za 44,3 odstotka višje v primerjavi s povprečjem leta 2015. Najbolj se je podražilo sveže ali ohlajeno sadje, za 106,5 odstotka, oljčno olje, krompir in maslo. Čeprav so tudi plače rasle, si lahko privoščimo manj. Poglejmo, koliko. Pred 10 leti si je zaposleni s povprečno neto plačo kupil 549 kilogramov kruha, leta 2023, ko je bila plača za 44 odstotkov višja, pa le še 438 kilogramov. Kupimo lahko skoraj 100 kilogramov manj krompirja, šest kilogramov manj sladkorja in pet kilogramov manj kave.

Ne draži se samo hrana

Potrošniki podražitve ne občutimo samo pri hrani. Denimo za toaletni papir smo leta 2021 plačali v trgovini tri evre, lani več kot štiri, kar je 47 odstotkov več. 

V porastu skrčflacija

Ne le podražitve, v porastu je skrčflacija. Proizvajalci dvigujejo ceno izdelkom in zmanjšujejo količino. Denimo mešanica zelenjave za francosko solato, prej smo za 450 gramov plačali dober evro, nato se je količina zmanjšala, plačali smo več. Capuccino v vrečkah, prej 180 gramov za dobra dva evra, potem 144 gramov za dva centa manj. Za pol kilograma polnozrnatih kosmičev smo plačali 2,60 evra, nato so količino zmanjšali na 400 gramov, cena je ostala enaka. 

Na Zvezi potrošnikov nam Matjaž Pirc pove, da od proizvajalcev terjajo razloge, zakaj so prikrito skrčili izdelek. "Odgovori so pogosto nezadovoljivi. Je pa vedno ta klasičen odgovor: inflacija, ampak se zelo pogosto izkaže, da je dvig cene nesorazmeren s stopnjo inflacije." 

Ocenjuje, da noben izdelek ni imun na skrčflacijo. "Imeli smo primer, ko se je skrčila količina zelenjave v mešanici zamrznjene zelenjave, smo vprašali proizvajalca, kaj je razlog za zmanjšanje količine izdelka. Kot razlog je povedal, da se je povečalo število dvo- in tričlanskih gospodinjstev, zato je potrebnega manj izdelka v vrečki." Proizvajalec instant kave pa je to opravičil, da z zmanjšanjem števila vrečk v embalaži skrbi za to, da je izdelek dobavljiv na policah oz. da ga ne primanjkuje.

 Zato Pirc svetuje, da potrošniki primerjamo cene izdelkov na enoto in naj ne bomo preveč zvesti enemu trgovcu, temveč da primerjamo cene med njimi. "Za določeno znamko čokolade, smo dobili poročila s strani potrošnikov, da opažajo, da so razlike med določenimi ponudniki oz. trgovci."

Zveza potrošnikov: Skrčeni izdelki bi morali biti bolj jasno označeni, MGRT: So že dovolj

Po zgledu Francije in Madžarske bi morali tudi v Sloveniji bolj jasno označiti skrčene izdelke, pozivajo na Zvezi potrošnikov. "Jasno in nedvoumno označene, da je potrošniku že takoj na polici jasno, da gre za izdelek, ki se je potihoma skrčil." 

Naša zakonodaja to omogoča, ker 5. odstavek 14. člena zakona o varstvu potrošnikov omogoča ministrstvu, da bolj natančno določi pravila označevanja izdelkov, storitev in digitalnih vsebin, ki jih podjetje ponuja potrošniku. 

Kaj je v Münchnu cenejše in kaj dražje?

Cene hrane smo primerjali z gospodarsko velesilo Nemčijo. V povprečju so Nemci mesečno plačani dobrih 4600 evrov bruto (podatek april 2024), Slovenci za več kot 2000 evrov manj. In kakšna je potrošnja gospodinjstev v standardih kupne moči? Na podlagi cen blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko potrošijo, odraža materialno blaginjo gospodinjstev. Pri nas je lani dosegla 85 odstotkov povprečja držav EU, v Nemčiji je bila 19 odstotkov višja od povprečja. 

Poglejmo, koliko za hrano plačujejo v Münchnu. Na daljavo smo šli na obisk k Danieli Zver, ki v Münchnu živi od rojstva, njeni starši so se tja preselili v 70. letih zaradi službe. Daniela je že skoraj 20 let višja asistentka v podjetju Caverion Deutschland. Njena štiričlanska družina mesečno plača približno 800 evrov za hrano. Opaža, da nemške cene hrane naraščajo. "Najbolj na področju mesnin." Kljub višjim plačam Daniela priznava, da je pozorna na ceno hrane. Cene se zelo razlikujejo glede na to, ali hrano kupi na tržnici ali v diskontnih trgovinah. 

Daniela dobro pozna razlike med nemškimi in slovenskimi cenami. Pravi, da sta meso in zelenjava v Münchnu dražja. Pri mleku in jajcih razlik skoraj ni. "Jajca kupimo v Sloveniji pri sosedu, raje prinesemo domača sveža jajca v München." So pa izdelki za osebno nego v Nemčiji tudi dvakrat cenejši. "Najbolj šamponi za tuširanje, kreme."

Ko se med šolskimi počitnicami odpravijo v Slovenijo, s seboj prinesejo hrano, ki je cenejša v Nemčiji, in obratno. "V Sloveniji imamo svoj vrt, poleti prinesemo svojo zelenjavo." In sladkor? "Sladkor uvažamo v Slovenijo, ker če je polovica cene, se splača." Za čokolado plačajo pol manj. "Je razlika tudi v kvaliteti. Dosti sorodnikov nam reče, če prinesemo čokolado iz Nemčije, ker je boljša. Velikokrat so tudi akcije."

Pove pa, da nobena trgovina v Münchnu ne ponuja popustov na celoten nakup, samo znižanje posameznih izdelkov. "Da na celoten nakup dobiš 10 odstotkov, tega tu ni."

Zakaj je enaka hrana v Nemčiji lahko tudi cenejša?

Zakaj prihaja do razlik v cenah, tudi v ponudbi istih trgovcev, smo vprašali agrarnega ekonomista dr. Andreja Udovča z Biotehniške fakultete. "Cela država je tako velik trg, kot je v Nemčiji samo v Berlin. Manjši trgi so seveda dražji trgi kot veliki trgi. V Nemčiji in Franciji je konkurenca med trgovci bistveno večja in možnost prehajanja kupcev večja, zato so cene nižje."

Po mnenju Boruta Florjančiča, predsednika Zadružne zveze, je višje slovenske cene hrane povzročilo zadolževanje trgovca. "Mi smo imeli enega največjih trgovcev, pa še kakšnega zraven, ki je imel izredno visok strošek financiranja. Denar si je posodil po nenormalnih obrestnih merah. Ne samo v zadnjem času, celo obdobje delovanja nekaterih trgovcev. Kaj to pomeni? Nekdo mora to plačati, kdo najlažje plača? Plača dobavitelj, ki ni tako močan. Ena velika korporacija, ki dela napitek, ki ga vozi božiček, bo rekla, ne bom vam pripeljala izdelka, manjši nimajo kam. In na koncu mi, potrošniki." Ostali trgovci pa, da so se temu prilagodili. "So se prilagodili tem visokim maržam in so rekli, tole je pa 'land of plenty', je mala država, dajmo tudi mi, nizkocenovci, 'malo harat'. Zdaj smo ujeti v primežu. Spirala navzdol pri maržah bo težka, ker so se na njih navadili." 

Razlogi izhajajo iz davka na dodano vrednost, iz pogajalske pozicije in iz velikosti trga. Da so močan vpliv obdavčitve, meni predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah. "Slovenija ima pretežni del hrane razvrščene v 9,5-odstotni davek na dodano vrednost, Italija začne pri štirih odstotkih, nadaljuje na pet in konča nekje pri 8,3 odstotka. Njena splošna stopnja je 22. Tudi Avstrija, ki ima splošno stopnjo 20 in ne 22 odstotkov kot Slovenija, hrano pa ima razvrščeno v 10-odstotni DDV."