Pri selitvi zapornikov v Dobrunje tudi pomoč iz tujine?

Gradnja novega zapora v Dobrunjah, o katerem resneje govorimo več kot desetletje, poteka po načrtih. Dela naj bi, napoveduje generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen, zaključili aprila, sledil bo prevzem objektov, v drugi polovici leta pa selitev zapornikov.

V okolici Ljubljane, v Dobrunjah, na nekdanji deponiji, se že bohotijo velike stavbe, večina za visokim betonskim zidom, stran od oči. Na gradbišču se dobimo z Andrejem Kužnikom, vodjem Oddelka za varnost v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana, ki nam razkaže, kako poteka gradnja sodobnega in prepotrebnega zapora na obrobju Ljubljane.

Izven obzidja dve stavbi

Novi zapor, ki bo sprejel 388 zapornikov, se razprostira na površini petih hektarjev. Kompleks bo imel dobrih 26.000 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine, sestavlja pa ga šest objektov, od katerih bosta dva izven šest metrov visoke betonske ograje. Arhitekturno rešitev je izdelal biro Arhitekti Počivašek Petranovič d. o. o.

Prva stavba, pred katero se ustavimo, ne bo namenjena zapornikom, ampak zaposlenim. V stavbi bo izobraževalni center, v njem pa bodo imeli prostore pravosodni policisti. Tu se bodo izobraževali, usposabljali, v njej bo tudi 30 sob. "Kar pomeni, da bomo lahko tukaj izvajali tudi večdnevno oziroma večmesečno usposabljanje, kot ga imajo pravosodni policisti, ki se sicer usposabljajo pet mesecev," razlaga Kužnik.

Bodo pa zaporniki nastanjeni v sosednji stavbi, ki je prav tako izven strožje varovanega kompleksa. V njej bo prostora za 60 zapornikov. Tukaj tudi zunanja dela še niso zaključena, razlaga Kužnik, pred njo je treba zgraditi še igrišče, na katerem bodo lahko zaporniki preživljali prosti čas. V stavbi bodo sicer nameščeni tisti obsojenci, pojasnjuje Kužnik, ki imajo bolj svobodni režim prestajanja kazni. V zapor Dobrunje bodo namreč poleg zapornikov s Povšetove, preselili tudi zapornike z odprtega moškega oddelka na Igu. 

Prva opremljena zaporniška celica

Strožji režim pa bo veljal za tiste, ki bodo nameščeni znotraj obzidja. Tukaj nam dovolijo snemati in fotografirati le določene prostore.  V prvo stavbo vstopimo skozi prostor, ki bo sicer vhod za zapornike, medtem bo glavni vhod namenjen za zaposlene in obiskovalce. Za razliko od zaporov na Povšetovi bo razdeljen na dva dela, na posebni vhod za zaposlene in posebni za obiskovalce.

Od tam nas Kužnik odpelje v notranjost stavbe, nekakšen labirint, vse do dolgega hodnika, v katerem bodo za vrati, večino jih še morajo namestiti, zaporniške celice, precej večje od tistih na Povšetovi, zaradi katerih je morala država nekaterim zapornikom zaradi slabih bivalnih razmer plačati odškodnino.

V zaporu v Dobrunjah, v katerem bodo prestajali kazen obsojeni tudi za najhujša kazniva dejanja, od morilcev, pedofilov in posiljevalcev, bo šest nastanitvenih enot. V enoti, ki smo jo lahko videli, bo 11 zaporniških celic, v njih pa bo nastanjenih 16 zapornikov. Sedem sob bo enoposteljnih, tri dvoposteljne ter ena soba za tri zapornike. Zaporniška celica, v katero smo vstopili, bo za eno osebo, velika je devet kvadratnih metrov. Opremljena je že s pohištvom, omaro, posteljo in mizo. Del pohištva pa izdelujejo prav zaprti v ljubljanskem zaporu. Sobe imajo tudi že zgrajene kopalnice. V nadaljevanju vidimo tudi sobo za tri zapornike, ki pa še ni opremljena. 

V enoti je še manjša čajna kuhinja, v kateri si bodo lahko zaporniki pripravili kavo ali čaj.

V novem zaporu tudi delavnice, prostori za izobraževanje

V ljubljanskem zaporu dela približno 15 odstotkov zaprtih. Opravljajo hišna dela, bodisi dela v kuhinji, v pralnici, nekateri delijo hrano po oddelkih ali pa izdelujejo pohištvo v mizarskih delavnicah. 

Govorili smo z zapornikom, ki je zaradi vožnje migrantov za zapahi leto in pol. Do konca mu ostaja še eno leto, vendar upa na pogojni izpust. Med prestajanjem kazni, prej je bil na Dobu, dela kot kuhar. Pravi, da je kuhar po poklicu, željo, da bi delal, pa je izrazil, ker mu čas tako hitreje mine. "Kot kuhar bom delal tudi, ko pridem ven, in tukaj je fajn, da dobiš še malo izkušenj," nam razlaga. 

In če se kdo sprašuje, zakaj ne dela v zaporih več zapornikov, direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana Goran Narić, odgovarja, da vsem dela preprosto ne morejo zagotoviti. Bodo pa, poudarja, pogoji za njihovo delo v novem zaporu bistveno boljši, saj bo več prostorov, namenjenih izobraževanju in delu.

Nov zapor – rešitev katastrofalnih razmer na Povšetovi

Že približno dvajset let zmanjkuje prostora v naši zaporih. Na današnji dan je v vseh zaporih zaprtih 1785 oseb, kar pomeni, da je njihova zasedenost trenutno 137,4 odstotna. Najbolj so razmere katastrofalne v ljubljanskem zaporu na Povšetovi.

Prvi zaporniki so prišli na Povšetovo konec leta 1962. To naj bi bila le začasna lokacija, a je zapor danes tam že več kot 62 let. Na dan našega obiska je bilo tam zaprtih 245 oseb, čeprav bi jih bilo lahko uradno samo 135, kar pomeni, da je zasedenost tega zapora približno 180 odstotna.

"Problemi so, ko je čas za osebno higieno, ni prostora za WC, en drugega čakamo," nam opisuje razmere eden od zapornikov. Približno en mesec je že zaprt na Povšetovi zaradi družinskega nasilja, živi pa v sobi še s petimi ostalimi zaporniki. Namesto šestih bi smeli biti v sobi, veliki 18 kvadratnih metrov, le trije.

"Praktično nemogoče je tudi jesti," dodaja naš sogovornik. "Saj vidite, tukaj lahko sedijo le trije, nas je pa šest." Med njimi zato pogosto prihaja do trenj, prepirov.

Da je prostorska stiska eden od razlogov za napetosti, iz izkušenj pove Goran Narić, direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana. "Večje število zaprtih oseb v manjšem omejenem prostoru pomeni več izrednih dogodkov, več konfliktov," pravi Goran Narić, direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana

Ker so imeli nekateri zaporniki v sobah na voljo celo manj kot tri kvadratne metre, pa so padale odškodninske tožbe proti državi.

365 tisoč evrov odškodnin zaradi razmer v zaporih

Kadar ima zapornik manj kot tri kvadratne metre osebnega prostora z omejenim dostopom do gibanja zunaj celice, se domneva kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Če država dokaže, da je pomanjkanje osebnega prostora nadomestila z ustreznimi okoliščinami, kot so dostop do rekreacije, prezračevanje, ustrezna sobna temperatura in naravna osvetlitev, kršitev ni ugotovljena. V teh primerih se poravnava ne sklene. Ne sklene se tudi v primeru, če gre za krajše, občasne omejitve osebne površine, ki neznatno odstopajo od minimalnih standardov. Tako je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki pa je zaradi neustreznih pogojev bivanja v naših zaporih in priporih vendarle ugotovilo kršitve in to že leta 2011, Sloveniji pa začelo nalagati visoke kazni. Po podatkih državnega odvetništva je morala Slovenija v 26 primerih pred omenjenim sodiščem plačati skupno 162.653 evrov odškodnin brez stroškov, s stroški pa 173.277 evrov.

Po letu 2012 so v tovrstnih primerih odločala naša sodišča. Od tega leta do danes je Državno odvetništvo obravnavalo 303 odškodninske in tožbene zahtevke, vložene pred domačimi sodišči. Po podatkih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je bilo zaradi neustreznih prostorskih razmer doslej na podlagi sodb ali poravnav v 72 primerih izplačanih skupno 202.314,75 evrov odškodnin. Država je morala torej zato, ker zaporniki ali priporniki niso imeli ustreznih razmer za bivanje, plačati skupno skoraj 365.000 evrov odškodnin. Trenutno je, navaja državno odvetništvo, odprtih še 29 primerov, ki so v različnih fazah postopka.

Nov zapor v Dobrunjah bo vsekakor izboljšal prostorske razmere. Poleg tega, da bo lahko v njem več zapornikov kot na Povšetovi, bo prostorsko razbremenil tudi druge moške zapore.

Že dvajset let o novem zaporu

Naši zapori so v povprečju več kot 100-odstotno zasedeni že več kot dvajset let. Tako dolgo se že tudi pogovarjamo o gradnji novega zapora, resneje pa leta 2015, ko je bila izdelana projektna naloga. A da je dobil projekt v Dobrunjah zeleno luč oziroma pravnomočno gradbeno dovoljenje, je trajalo še šest let, da bo izgrajen pa še dodatna štiri leta.

Ministrstvo za pravosodje je avgusta 2022 s podjetjem CGP d. d. Novo mesto kot glavnim partnerjem ter s Kolektorjem Kolingom d. o. o. in Pomgradom d. d. podpisalo pogodbo za izvedbo gradbenih, obrtnih in inštalacijskih (GOI) del ter opreme v višini 72.98 milijona evrov z DDV, medtem je Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij naslednje leto z izvajalcem AKODA PLUS d. o. o. podpisala še pogodbo za izvedbo tehničnega varovanja v višini 4.91 milijona evrov z DDV.

Skupni strošek gradnje zapora v Dobrunjah je torej 86,5 milijona evrov z DDV. Ta znesek poleg GOI del, opreme in tehničnega varovanja vključuje še projektno dokumentacijo, komunalni prispevek, predhodne raziskave, saj gre za okoljevarstveno degradirano območje oziroma zasuto gramoznico z gradbenimi odpadki ter izdelavo podlag za OPPN.

Cena projekta se ni spremenila, pove pravosodna ministrica Andreja Katič, a hkrati dodaja, da ostaja še en izziv. Še vedno potekajo inšpekcijski postopki glede odvoza zemljine in čakamo, kakšen bo konec teh inšpekcijskih postopkov.

Spomnimo, zemljino, les in ostali gradbeni material so z gradbišča novega zapora prepeljali na kmetijsko zemljišče sredi naselja v Dobrunjah. Na okoljskem inšpektoratu so sicer že predlani ugotovili, da so bili odpadki skladiščeni na nedovoljenem zemljišču.

Sicer pa gradnja poteka po načrtih, poudarja pravosodna ministrica. Še vedno smo v okviru načrta, da bomo v sredini letošnjega leta objekt zaključili, potem pa se počasi začne predaja objekta in seveda pripravlja se tudi že načrt preselitve s Povšetove v Dobrunje.

Selitev zapornikov – velik izziv in skrivnost

Selitev zapornikov iz zapora na Povšetovo bo velik izziv, pravi Bojan Majcen – generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Kot pravi, se s tem, na kakšen način bodo preselili zaprte, zdaj ukvarja posebna delovna skupina, čas pa teče. "Aprila je predviden že zaključek del, junija praktično prevzem, selitev pa potem v zadnji polovici leta," razkriva načrte Majcen.

Ena od možnosti je, da bi zapornike prepeljali na novo lokacijo z avtobusi v vrsti, morda celo s pomočjo iz tujine, vendar Majcen tega ne želi komentirati. "Ne vem še, zdaj pač razmišljamo, lahko, da jih bomo v vrsto, ne vem, kako bomo ..." odgovarja Majcen. Kot pravi, je delovna skupina ustanovljena prav z razlogom, da naslavlja vsa vprašanja, vezana na selitev pripornikov in zapornikov.

Predvsem pa bo treba še pred njihovim prihodom v Dobrunje usposobiti pravosodne policiste. Kompleks je ogromen, treba ga bo zelo dobro spoznati, tudi sisteme tehničnega varovanja. Zapor v Dobrunjah bo sicer sodoben, zelo varovan objekt. Po besedah Majcna je že zunanji ovoj, pri tem ima v mislih šestmetrsko betonsko ograjo, bistveno višji kot pri ostalih zaporih v Sloveniji. Poleg tega bodo sodobni tudi sistemi tehničnega varovanja. "Najsodobnejši, ki so trenutno na trgu." Več o tehničnem varovanju Majcen ne želi povedati, je pa zato vodja oddelka za varnost v preteklosti že povedal, da bo sistem tehničnega varovanja vključeval videosistem v kombinaciji z radarskim sistemom zaznave premikanja.

V zaporu tudi zahtevna sojenja

Zapor ne bo reševal le prostorske stiske zdajšnjih zaporov, ampak tudi sodišč. Vodja Oddelka za varnost, ZPKZ Ljubljana, Andrej Kužnik nam je med našim obiskom v Dobrunjah razkazal tudi dvorano, ki bo opremljena kot sodna. "Sodišča bodo lahko določene postopke z obdolženci, se pravi s priporniki in zaporniki, izvedli tukaj na lokaciji v zaporu," pojasnjuje med ogledovanjem prostora, ki bo sodna dvorana.

Najodmevnejši in najzahtevnejši sodni proces v zgodovini Slovenije je sojenje v primeru Kavaški klan. Zaradi velikega števila obtoženih poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer ima ljubljansko okrožno sodišče najete prostore. Taka in podobna sojenja bodo lahko po novem v Dobrunjah. Kot pravi pravosodna ministrica Andreja Katič, bo novi zapor v Dobrunjah omogočil na eni strani prestajanje kazni, na drugi resocializacijo, hkrati pa tudi sojenja. "In to ne le v zahtevnejših primerih, ampak morda tudi v drugih, kar bo, dodaja, odvisno od tega, kako se bomo dogovorili s sodišči."