nib
Zakaj nihče do prihoda potapljačev ni opazil poginulega 13-metrskega kita?
02. 09. 2024 19.11Le dober teden po tem, ko so nedaleč od Piranskega zaliva hrvaški ribiči opazili in posneli tri brazdaste kite, so enega našli poginulega v marini v italijanskih Miljah. Za zdaj še ne poznajo točnega vzroka pogina, prav tako ne, ali gre za enega od predhodno opaženih primerkov. Se pa marsikdo sprašuje, kako 13 metrskega kita – zataknjenega ob pomol – nihče v marini ni opazil do prihoda potapljačev, ki so tam izvajali redna dela.
Ukrajinka iz morja izvleka strogo zaščitene školjke, grozi ji kazen
20. 08. 2024 11.34Hrvaška policija je kazensko ovadila 36-letno ukrajinsko državljanko, ki je na otoku Krk iz morja izvlekla tri školjke strogo zaščitene vrste veliki leščur. Sumijo jo kaznivega dejanja uničevanja zaščitenih delov narave. Ta vrsta školjke je tudi v Sloveniji doživela tragično usodo, ko je bila zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, v Sredozemlju uničena skoraj celotna populacija te velike školjke.
Nova uspešna metoda, ki sočasno prepoznava znane in neznane viruse
23. 04. 2024 17.35Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so predstavili uspešnost in velik potencial metode, ki jo v zadnjih letih razvijajo za prepoznavanje velike količine virusov. Metoda ima potencial, da postane prevladujoča za iskanje novih, še neznanih virusov, predvsem tistih, ki povzročajo bolezni pri rastlinah, živalih in tudi človeku.
'Dovolite gensko spreminjanje hrane!'
21. 01. 2024 18.47V času, ko klimatske spremembe vse bolj vplivajo na ustaljen način življenja in se v kmetijstvu srečujejo z vse večjimi izzivi, je 35 Nobelovih nagrajencev in več kot 1000 znanstvenikov v Evropski parlament poslalo pismo, ki poziva k podpori novih genskih tehnik. "Bolj kot kdaj koli prej se moramo dvigniti nad ideologijo in slepo vero," sporočajo. Kaj torej manjka tradicionalnim metodam žlahtnjenja in zakaj prihodnost poljščin in druge hrane lahko reši le gensko spreminjanje?
Slovenska raziskovalca našla življenje pod zemeljsko skorjo na dnu oceana
14. 10. 2023 08.21Tisti dan, ko smo prvič odprli pokrov zemeljske skorje, se je iz kontrolne sobe robotskega vozila zaslišalo vpitje. Bilo je res izjemno, še vedno z navdušenjem v glasu pripoveduje dr. Tinkara Tinta. Skupaj s Tihomirjem Makovcem sta prva slovenska raziskovalca, ki sta se odpravila na mednarodno odpravo iskanja življenja v čisto temo, 2500 metrov pod morsko gladino Tihega oceana. Tam so pod zemeljsko skorjo v ekstremnih pogojih s pomočjo robotskega vozila odkrili nov ekosistem, ki kar buhti od življenja. Slovenija je tako prvič sodelovala v družbi najelitnejših raziskovalnih institucij pri odkrivanju skrivnosti globokega morja.
Na morskem dnu beležimo rekorden vročinski val
14. 09. 2023 16.01Iz Morske biološke postaje Piran opozarjajo o alarmantnem pojavu, ki mu znanstveniki pravijo "pridneni morski vročinski val". Temperature morja na dnu Tržaškega zaliva so namreč dosegle rekordne vrednosti. Povišane pridnene temperature pa so lahko zelo stresne za organizme, ki živijo na morskem dnu. Za zdaj še ni jasno, kakšne bodo posledice za ekosistem.
Na inštitutu za biologijo predstavili dosežek na področju celične imunoterapije s celicami CAR-T
16. 02. 2023 15.48Poročali smo že o tem, da je skupina 26 mednarodnih strokovnjakov, med katerimi je tudi slovenski znanstvenik Anže Smole z Nacionalnega inštituta za biologijo, razvila inovativen, klinično pomemben genski sistem, ki omogoča nadgradnjo celic CAR-T z novimi funkcijami. Zdaj pa Smole skupaj s kolegico Jelko Pohar nadaljuje raziskave na tem področju v okviru inštituta v raziskovalni skupini Imunologija in celična imunoterapija.
Zbirko neprecenljive vrednosti spet selili s kamioni: 'Rastline ne jočejo, samo izginejo'
29. 10. 2022 07.14"To, kar se dogaja z botaničnim vrtom, je nacionalna katastrofa. 212 let stara ustanova se mora sama boriti, da rastline sploh preživijo," pripoveduje direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Znova so, ker v Ljubljani nimajo prostora za prezimovanje, saj so jim leta 2020 porušili rastlinjak, dva nabito polna kamiona rastlin prepeljali v Koper. Pri tem se lahko dragocena zbirka neprecenljive vrednosti poškoduje, gre pa tudi za težaško delo, rastline so namreč velike in težke. Kje se zapleta, zakaj botanični vrt ne dobi primernih prostorov za razvoj in hrambo rastlin? Na Biotehniški fakulteti zagotavljajo, da aktivno rešujejo situacijo in da se tako fakulteta kot Univerza v Ljubljani zavedata pomena najstarejše raziskovalno-akademske ustanove za Slovenijo in za mednarodni prostor. Poudarjajo, da je fakulteta leta 2020 aktivno pristopila k urejanju financiranja in odnosov z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani.
'Redukcijam pitne vode na Obali se najverjetneje ne bomo mogli izogniti'
07. 07. 2022 13.25Prazne fontane, nedelujoči tuši na plažah, presušena tla ... To so podobe slovenske Istre, ki se sooča s hudo sušo. Tako hudo je, da se letos redukcijam vode, obdobjem, ko iz pip na Obali ne bo pritekla voda, najbrž ne bo mogoče izogniti. Kdaj se obeta ta scenarij, ko druge rešitve več ne bo, v rižanskem vodovodu ne morejo napovedati, saj je vse odvisno od tega, kdaj bo treba vodo začeti vračati v sistem. In obeti niso najboljši. Naš hišni prognostik napoveduje, da se vsaj do 20. julija ne pričakuje obilnejših padavin, situacijo pa bo še dodatno zaostrila vročina, ki se vrača naslednji teden.
Ob sprehajalni poti v Ljubljani potencialno strupene bakterije, odsvetovan stik z vodo
25. 06. 2022 11.07Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) so ob priljubljeni sprehajalni poti v Ljubljani, ob potoku Glinščica, zaznali potencialno strupene cianobakterije. Inštitut, ki na tem območju doslej še ni zaznal strupenih cianobakterij, je zato Glinščico dodal na zemljevid območij s tveganjem in odsvetuje neposredne stike z vodo.
Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti
20. 05. 2022 09.00Po podatkih Nacionalnega inštituta za biologijo v Sloveniji poleg kranjske čebele živi še več kot 500 vrst divjih čebel, oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Strokovnjaki ocenjujejo, da vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo prinaša 120 milijonov evrov letno. Obenem opažajo, da je življenjski prostor teh živali ogrožen. Med drugim zato, ker kmetje bolj gnojijo travnike in jih prepogosto kosijo. Cvetoči travniki zato vse bolj izginjajo. Kakšne so možne rešitve?
Vrhniška kompostarna z onesnaženjem ogroža prebivalce? 'Voda zelo smrdi'
25. 03. 2022 09.29Občan Vrhnike je pred nekaj tedni pristojne službe obvestil, da je v jarku ob Kompostarni Rosa "voda neobičajne barve in tudi zelo smrdi". Občina je skupaj z Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom opravila ogled. "Ugotovili smo, da gre za večje onesnaženje, ki se je širilo proti potoku Podlipščica," so zdaj sporočili z občine. Prve hitre analize so sicer pokazale, da naj bi bila to "običajna gnojnica". Občina je vztrajala pri podrobnejših raziskavah, te pa dajejo povsem drugačno sliko.
Oceanografska boja Vida spet operativna
15. 12. 2021 15.04Oceanografska boja Vida je po dveh mesecih spet operativna in priklopljena na svoji lokaciji, so zapisali na spletni strani Morske biološke postaje Piran. Pred tem so bojo natančno pregledali, sanirali manjše poškodbe na njenem trupu in opravili še nekaj dodatnih vzdrževalnih del za njeno boljše delovanje.
Čmrljev petkrat manj kot lani – kam so izginili?
04. 10. 2021 13.53Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo so pri monitoringu divjih čebel našteli kar 82 odstotkov manj čmrljev kot lani. To je slaba novica tako za kmetijstvo kot za naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci. Znani so namreč po tem, da oprašujejo tudi v dežju, mrazu in vetru.
Morje dosega 28 stopinj Celzija, najtoplejše leta 2015
09. 07. 2021 09.18Letošnje poletje se je začelo z visokimi temperaturami in vročinskimi vali, za nami je tudi ena najtoplejših noči v zgodovini meteoroloških meritev. A pred vročino vam verjetno ne bo pomagal skok v morje – to ima namreč več kot 28 stopinj Celzija.
V odpadnih vodah na Obali zaznali večjo količino virusa
12. 03. 2021 10.53Meritve, ki jih na sedmih čistilnih napravah redno izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, so pokazale večji skok v prisotnosti novega koronavirusa v odpadnih vodah na Obali. Ali je to indikator za novo rast okužb na tem območju? To bo v naslednjih dneh zanimivo opazovati, pravi Luka Renko iz sledilnika covid-19. Razlog bi po njegovem mnenju lahko bil angleški sev, ki je v tej regiji v porastu.
Z odpadno vodo lahko napovemo potek epidemije, širjenje virusa lahko zaznamo zelo zgodaj
19. 11. 2020 14.24Ker so študije pokazale, da se novi koronavirus sprošča v blato okuženih ljudi in preko kanalizacije zaide v odpadno vodo, so raziskovalke in raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo vse od konca marca razvijali metode ter analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost novega koronavirusa, so sporočili z NIB.
Za mlade ekologe v Sloveniji ni priložnosti. Res?
26. 09. 2020 07.00Kmalu se bo začelo novo študijsko leto, dijaki so v šolske klopi sedli že na začetku septembra. Poleg tega, da dijaki in študenti pridobivajo nova znanja, je pomembno, da med šolanjem pridobivajo tudi nove stike – zveze in poznanstva – na tistih področjih, ki jih najbolj zanimajo.
Odslej bomo lahko kakovost zaščitnih mask preverili v Sloveniji
14. 09. 2020 14.22V Sloveniji je odslej mogoče preveriti kakovost zaščitnih mask, s preskusi prepustnosti na dihanje, učinkovitosti filtracije na bakterije in biokompatibilnost mask in materialov tujih proizvajalcev in domačih podjetij. Tako lahko slovenski uvozniki in proizvajalci zdaj v bistveno krajšem času zaščitne maske in ostale materiale preskusijo in s tem potrdijo skladnost v Sloveniji.
Porušili bodo rastlinjak, kam z rastlinami, še ne vedo: 'Kot da bi Narodni galeriji odvzeli pol zbirke'
06. 09. 2020 08.00"Rastline nimajo oči in ne jokajo, zato se jih preprosto lahko pusti zmrzniti, ne bodo protestirale pred parlamentom," opozarjajo v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Tam bodo namreč porušili rastlinjak, v katerem bi moralo prezimiti 300 rastlin izjemne vrednosti. Če izgubimo te rastline, je, kot ponazori dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta, kot da bi Narodni galeriji odvzeli pol zbirke. Gre lahko tudi za mednarodni škandal, saj smo jih dobili z izmenjavo iz tujih vrtov in se jih ne sme prodati niti podariti.
Hrvati prosijo za pomoč pri odkrivanju leščurjev, na slovensko obalo naplavilo njihove lupine
29. 07. 2020 06.00Morski školjki veliki leščur grozi izumrtje po celem Sredozemlju. Zato so se na hrvaškem ministrstvu za varstvo okolja in energetiko lotili akcije 'Ali ste jih videli'. Javnost želijo vključiti v odkrivanje lokacij, kje je leščur prisoten. Pozivajo ljudi, naj jim sporočijo, če školjke v morju opazijo. Na slovensko obalo pa je morje naplavilo njihove lupine, a kot ugotavljajo strokovnjaki, so odmrle po naravni poti.
Bo nasad japonskih češenj mogoče rešiti?
12. 07. 2020 17.19Z načrti za novo, nujno potrebno stavbo Nacionalnega inštituta za biologijo, se je Slovenija znašla na spolzkih diplomatskih tleh. Gradnja bo namreč ogrozila nasad japonskih češenj, darila Japonske Sloveniji. Prvo drevo je 20 let nazaj zasadila princesa Sajako, kako pomembne so češnje v deželi vzhajajočega sonca, pa dokazuje tudi dejstvo, da mora veleposlanik cesarski palači redno poročati o njih. Zadnje novice niso dobre. Bi češnje lahko rešili?
Seznam pomembnih investicij težek 7,7 milijarde evrov: 'Nekatere postopke bomo časovno prepolovili'
18. 06. 2020 14.02Vlada je sprejela seznam pomembnih investicij, ki je težek kar 7,7 milijarde evrov. Na njem je 187 projektov, ki bodo po besedah ministra Vizjaka ohranili in ustvarili nova delovna mesta. Osnovni cilj seznama je pospešitev izvedbe projektov, ki stojijo zaradi birokratskih zapletov – Vizjak je tako napovedal, da bodo s seznamom nekatere birokratske postopke časovno celo prepolovili.
Sporni hormonski motilec BPA ni le v toaletnem papirju, pač pa ga je bistveno več v hrani
01. 06. 2017 09.26Pred dnevi so v recikliranem toaletnem papirju in papirnatih brisačah, ki jih uporabljajo tudi v slovenskih šolah in vrtcih, našli hormonski motilec bisfenol A. Porajajo se vprašanja, koliko te zdravju škodljive snovi lahko z uporabo papirja vnesemo v telo. A veliko večjo količino tega motilca, kot prek toaletnega papirja, v telo vnesemo s hrano, opozarjajo strokovnjaki.