Zbirko neprecenljive vrednosti spet selili s kamioni: 'Rastline ne jočejo, samo izginejo'

Botanični vrt Univerze v Ljubljani mora zaradi pomanjkanja prostora za prezimovanje znova preseliti 250 dragocenih rastlin. Tako so iz Ljubljane v Koper prepeljali dva velika podaljšana kamiona, povsem nabita z rastlinami. Kot pojasnjuje direktor botaničnega vrta dr. Jože Bavcon, so to rastline, ki so v zbirki že od leta 1955, med njimi so tudi zares stare rastline, preko 67 let. Kot poudarja, je zbirka neprecenljive vrednosti, saj gre tako za študijsko zbirko kot zbirko, ki je namenjena vsem ljubiteljem rastlin: "Mnogi iz tujine se čudijo tako stari zbirki rastlin. Z mnogih obiskov vrtov po Evropi lahko povem, da tako samostojno postavljene zbirke sredozemk, kaktej, debelolistnic in mlečkov v zmernih klimatih, težko vidite. Zato smo nanjo ponosni." 

Gre za zelo velike kaktuse, debelolistnice in sredozemske rastline: "Vse te rastline so bile pridobljene z izmenjavo z različnimi botaničnimi vrtovi po Evropi in svetu. Večina teh je vzgojenih iz semen in v vrtu obstojijo tudi stare datoteke z njihovo sledljivostjo, od kje izvirajo. Poleg tega so tukaj seveda tudi donacije rastlin, ki so novejšega izvora. V zbirki, ki so jo prepeljali na drugi konec Slovenije, je tudi bogata zbirka biologa Sava Breliha, ki je imel staro zbirko kaktusov, debelolistnic in mlečkov." 

S selitvijo škodujejo rastlinam, a druge možnosti nimajo 

Kot poudarja dr. Bavcon, s takšnim načinom selitve škodujejo rastlinam. Kot opisuje, se rastline med prevozom tudi polomijo, morajo jih stisniti rastlino do rastline: "Veliko loncev se polomi, kar ne pomeni le dodatnega stroška, ampak tudi dodatno delo, vsakoletno presajanje." Kot opisuje, se med prevozom kaktusi povsem razmajajo, ker imajo korenine na vrhu in niso tako vraščeni kot druge sredozemke: "Rastlinam tako škodujemo, vendar druge rešitve žal nimamo. Rastline morajo preživeti, to je poslanstvo našega vrta in vrtov po Evropi in svetu." 

Nenazadnje pa gre tudi za težaško delo. Kot pojasnjuje, so rastline velike in težke, to pa je kljub strojem težaško delo, ker stroja, ki je uporaben, ne morejo preseliti v Koper: "Marjetica Koper, kjer bodo prezimovale rastline, ima zelo dobre vrtnarje, ki pomagajo, vendar imajo kljub vsemu oni svoje delo. Pri razlaganju se moramo mi peljati iz Ljubljane in smo tedaj fizični delavci, med njimi tudi dva z doktoratom. V vrtu je premalo delavcev, zato vsi tudi fizično delamo."

Zakaj rastline sploh selijo? 

Spomnimo, zaplet z rušitvijo rastlinjaka ima dolgo brado. Na območju, kjer so porušili rastlinjak, je bil sprva predviden nov botanični vrt, a načrt ni nikoli zaživel. Biotehniška fakulteta ga je, kot pojasni dr. Bavcon, namreč dala v uporabo Inštitutu za biologijo (NIB) in mu leta 2015 dovolila rušitev rastlinjaka. Inštitut za biologijo pa je obstoječo stavbo porušil zaradi izgradnje stavbe Biotehnološkega stičišča NIB . V bližini je prav zaradi rušitve obstoječega rastlinjaka sicer zrasel nov, nadomestni rastlinjak, ki ga je leta 2015 zagotovil NIB, a ta je bil, kot je pojasnil dr. Bavcon, v vmesnem času do rušitve rastlinjaka že napolnjen z novimi rastlinami. 

Tako so se leta 2020 v Botaničnem vrtu znašli v stiski, ko so morali čez noč najti prenočišče za več tovornjakov rastlin. Takrat so našli začasno rešitev, dragocene rastline so naložili v tovornjake in jih odpeljali v Koper. A zakaj v skoraj dveh letih, odkar je bil porušen rastlinjak, še ni trajnejše rešitve za prezimovanje rastlin, ki se morajo še vedno fizično seliti v Koper? 

V Botaničnem vrtu so prepričani, da zato, ker jih je fakulteta pustila na cedilu. A kot vztrajajo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil nadomestni rastlinjak za Botanični vrt Univerze v Ljubljani že zgrajen in predan v uporabo Botaničnemu vrtu Univerze v Ljubljani novembra 2015. A tudi oni se zavedajo, da se je število mediteranskih rastlin vse od leta 2015 povečevalo, zato obstoječi rastlinjak prostorsko ne zadošča za zimovanje vseh omenjenih rastlin. A kot poudarjajo, je prav zato vodstvo fakultete skupaj z vodstvom vrta v letu 2021 aktivno pristopilo k pripravi dokumentacije za gradnjo dodatnega rastlinjaka: "Gradnja novega rastlinjaka je finančno zelo zahteven projekt, zato je fakulteta že leta 2020, ko je aktivno pristopila k urejanju financiranja in odnosov z Botaničnim vrtom, napovedala, da bo zagotovila potrebna sredstva za izdelavo načrtov in pridobitve gradbenega dovoljenja, za izgradnjo rastlinjaka pa bo potrebno sredstva pridobiti drugje. Biotehniška fakulteta namreč sama ne razpolaga s sredstvi za gradnjo tako zahtevnega objekta," pojasnjujejo. 

Kdaj bo torej stal nov rastlinjak, ki bi trajno rešil zaplet? 

Kot pravi dr. Bavcon, so v ta namen vložili veliko dela, vse za gradbeno dovoljenje, in denarja, sedaj pa da se je izkazalo, da na edini parceli, kjer je možno graditi, ki je v lasti MOL, zaradi pravnih zadržkov to ni mogoče. Kot odgovarjajo na Biotehniški fakulteti, je leta 2020 Komisija za upravljanje Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pristopila tudi k urejanju prostorov za delovanje Botaničnega vrta. Vodstvo fakultete je v sodelovanju z vodjo vrta začelo postopke za pridobitev dokumentacije za gradnjo novega rastlinjaka, ki bi zagotovil vsem mediteranskim rastlinam, da bi lahko prezimile v neposredni bližini oziroma v sklopu Botaničnega vrta. Leta 2021 se je tako pristopilo k urejanju vse potrebne dokumentacije, v letu 2022 je bila pridobljena še služnost, čaka pa se še na dodelitev pravice za gradnjo splošno uporabnega rastlinjaka na zemljišču MOL.

Za upravljanje Botaničnega vrta ustanovljena posebna komisija

Na vprašanje, zakaj je Botanični vrt, kljub temu, da je nacionalnega pomena, odvisen tudi od tržnih virov financiranja, ta del pa se vedno veča, kot opozarja dr. Bavcon, na Biotehniški fakulteti poudarjajo, da je fakulteta leta 2020 aktivno pristopila k urejanju financiranja in odnosov z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani. Marca 2021 so bila za ureditev razmerij na Senatu Biotehniške fakultete sprejeta pravila o delovanju Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Za upravljanje Botaničnega vrta je bila ustanovljena posebna komisija, Komisija za upravljanje Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki med drugim pregleda tudi finančno poslovanje vrta, predloge investicij in sprejme predloge za obravnavo na organih Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Za urejanje financiranja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so predstavniki komisije, vodstvo Biotehniške fakultete in Univerze v Ljubljani začeli pogovore s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Direktorata za visoko šolstvo. Pogovori so potekali v smeri sistemskega financiranja in potrebnih aktivnostih, da bi najstarejši akademsko-raziskovalni instituciji v Sloveniji zagotovili potrebna sredstva za nemoteno delovanje. Pogovori so bili prekinjeni zaradi volitev oziroma zamenjave odgovornih najprej na ministrstvu, nato na fakulteti, so razložili na Biotehniški fakulteti. 

Kot zagotavljajo, se tako Biotehniška fakulteta kot Univerza v Ljubljani zavedata pomena najstarejše raziskovalno-akademske ustanove, ne samo za fakulteto in univerzo, ampak tudi širše za Slovenijo in za mednarodni prostor. To utemeljujejo tudi s prikazom deleža stroškov in investicij v koledarskem letu 2021: "V letu 2021 je Botanični vrt Univerze v Ljubljani s sredstvi, ki jih je pridobil na trgu, zagotovil 29 odstotkov potrebnih sredstev za delovanje, 18 odstotkov so zagotovili z raziskovalnimi in drugimi viri (projekti in donacije), razliko 53 odstotkov sredstev za delovanje vrta pa sta zaradi interesa, da najstarejša akademsko-raziskovalna institucija nemoteno deluje, zagotovili Biotehniška fakulteta oziroma Univerza v Ljubljani. Botanični vrt je v letu 2021 za izvedbo investicij zagotovil 58 odstotkov potrebnih sredstev, od tega 41 odstotkov s trga, ostalo pa z raziskovalnimi in drugimi viri (projekti in donacije), 42 odstotkov pa sta zagotovili fakulteta oziroma univerza." 

'Rastline ne govorijo, ne jokajo, samo izginejo' 

"V teh dveh letih smo poleg številnih strokovnih, poljudnih in tudi znanstvenih člankov dodali še sedem obsežnih knjig, monografij, ki so vse dvojezične. V vrtu delamo in imamo kaj pokazati," pa prizadevanja Botaničnega vrta poleg osnovnega poslanstva skrbi za rastline našteva dr. Bavcon: "Če bi imeli prostor, bi lahko lani in letos z nekaterih vrtov pridobili nove rastline, nove vrste in s tem bi bogatili vse obiskovalce, ne le naš vrt. Po Evropi se vrtovi širijo, širijo rastlinjake na 3000 do 7000 m2 za podobno velike vrtove," izpostavlja Bavcon. 

"Ohranitev vrta je del 212-letne neprekinjene tradicije, vezane na tedanjo Univerzo. Vrt je tudi v vmesnem obdobju, ko nismo imeli samostojne Univerze, ohranil stike z univerzitetnimi vrtovi in vsa leta ohranjal univerzno raven delovanja. To so nam priznali tudi sedaj s certifikati, nagradami v tujini. Tukaj je zgodovina mnogih rastlin, ki so potovale po Evropi in svetu, in v mnogih vrtovih po svetu lahko najdete tudi napise, od kje te rastline izvirajo. Bogato arhivsko gradivo priča o bogati izmenjavi z najelitnejšimi vrtovi po svetu: Royal Kew Gardens, London, Edinburg, pariški, dunajski botanični vrt, Uppsala, Bonn, Rim, Berlin, Madrid, če naštejem le nekaj vrtov. Je kulturni spomenik, čeprav brez sredstev," pravi. 

In kot dr. Bavcon poudarja za konec, "rastline ne govorijo, ne jočejo, samo izginejo. Zato potrebujejo nekoga, pa čeprav je to hudičev advokat in je povsod zaradi takih in drugačnih izjav osovražen. Rastline so tiste, ki nam nenazadnje omogočajo življenje na zemlji, ki bogatijo našo raznoliko Slovenijo, zato pri svojih izjavah vztrajam tudi naprej. Rastline si zaslužijo našo pozornost in naše občudovanje. Lažje nam bo, če pa bomo še kaj vedeli o njih, pa nam bodo tudi na marsikaterem koraku pomagale. So naše tihe spremljevalke, imejmo jih radi in uživajmo v njih lepoti."