'Redukcijam pitne vode na Obali se najverjetneje ne bomo mogli izogniti'

Čeprav se poraba pitne vode v slovenski Istri kljub povečanemu obisku v minulih dneh ni povečala, so zaradi dolgotrajne suše količine vode čedalje bolj omejene in verjetnost redukcij vse višja, so včeraj sporočili z Rižanskega vodovoda Koper. Javni pozivi k varčevanju so v preteklih dneh vplivali na to, da je poraba vode ostala na isti ravni, a je zaradi izjemne suše na območju Rižanskega vodovoda Koper in sosednjih vodovodov stanje zelo zaskrbljujoče, razpoložljive količine vode pa so na kritični meji, ki je v povprečnih poletjih značilna za konec meseca julija, so sporočili. Poleg tega je dobava vode iz Istrskega vodovoda Buzet in Kraškega vodovoda Sežana na zgornjih mejah zmogljivosti, hujšim pomanjkanjem se lahko izognemo le z maksimalnim varčevanjem in doslednim izvajanjem ukrepov. 

Začeli s črpanjem podtalnice, kdaj bi lahko začeli z redukcijami, ne morejo napovedati

Darij Križman, vodja oskrbe pitne vode z Rižanskega vodovoda Koper, je pojasnil, da se s stanjem pomanjkanja vode srečujejo vsako poletje, letos pa se s tako zaskrbljujočo situacijo srečujejo že mesec prej. Morali so že začeti s črpanjem podtalnice, in ko bo raven padla pod določeno vrednost, bodo morali začeti z vračanjem vode v sistem, kar pomeni zmanjšanje količine vode, namenjene oskrbi. 

Kot pravi, vse kaže, da se redukcijam vode, z doslej veljavnimi ukrepi, čeprav ti do določene mere delujejo, na obali ne bodo mogli izogniti. Je pa to še ena izmed zadnjih možnosti. Kot je pojasnil, bodo redukcije prilagajali, različne dele bodo iz oskrbe odklapljali v različnih časovnih obdobjih, zjutraj, popoldne, mogoče tudi ponoči, npr. za obdobje štirih ur, pojasnjuje. 

Pojasnjuje, da ni mogoče napovedati, kdaj bi se to lahko zgodilo in kako dolgo bo trajalo, saj je vse odvisno od tega, kakšne bodo razmere, a ker večjih padavin v prihodnosti ni pričakovati, obeti niso najboljši. Naslednje na vrsti bo, kot pravi Križman, žal kmetijstvo, saj bodo strogi varčevalni ukrepi morali veljati tudi na tem področju.

Naš hišni prognostik Rok Nosan napoveduje, da lahko današnji prehod fronte tudi Obali prinese kakšno nevihto, potem pa se vsaj do 20. julija, zelo verjetno pa še dlje, ne pričakuje padavin: "Poleg tega pa se bo sredi prihodnjega tedna v naše kraje vrnila vročina, ki bo razmere še dodatno zaostrila. V drugi polovici meseca so možni celo novi temperaturni rekordi."  

'Da s pitno vodo zalivamo zelenice, ni racionalno' 

Kot pojasnjuje prof. dr. Vlado Malačič z morske biološke postaje Piran – NIB, v obalnem pasu ni mogoče pridobivati pitne vode, zato jo je treba tja pripeljati. Kot poudarja, pa bi morali že zdavnaj razmišljati o tem, da zmanjšamo porabo vode.  

Kot izpostavlja, namreč ni racionalno, da je v poletnih mesecih na Obali na voljo pol manj vode, ravno tedaj pa je tam trikrat več prebivalcev oz. uporabnikov vode. Tam so namreč zrasli številni vikendi in počitniške kapacitete, ki so ravno v tem času potratni porabniki pitne vode. 

Turizem je torej močno odgovoren za ta problem, in tudi če dobimo nov vodni vir na Obali, bo treba razmišljati o omejitvah porabe vode in varčevanju z njo, hkrati pa o izgradnji nove infrastrukture in tehnološkega vodovoda. Na ta način bi lahko vodo reciklirali za dejavnosti, za katere ne potrebujemo pitne vode, kot so zalivanje, pranje avtomobilov in podobno: "Saj ni racionalno, da za zalivanje zelenic in fontan uporabljamo pitno vodo iz omrežja."  

Posledica tega pa je stanje, ki bo pripeljalo do redukcij pitne vode, ki se nam obetajo. Kot se spomni Malačič, so se takšne redukcije že dogajale v 80. letih, takrat so ljudje začeli razmišljati o zbiranju deževnice, tudi nove gradnje bi morale biti zgrajene tako, da bi jo zbirali, poudarja dr. Malačič. 

Zakaj se ne moremo dogovoriti za nov vir pitne vode na Obali? 

Težave z oskrbo vode na Obali imajo sicer že dolgo brado. Vlada je tako lani sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo. Podprli so rešitev, ki predvideva izvedbo akumulacije Padež/Suhorca. S predlagano rešitvijo bi zagotovili nov neodvisni nadomestni oz. dodatni vodni vir za prebivalce slovenske Istre, ki jih z vodo oskrbuje Rižanski vodovod Koper, rezervni vodni vir za prebivalce kraškega zaledja, ki jih z vodo oskrbujeta Kraški vodovod Sežana in Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, po možnosti pa tudi rezervni vir vodovodnega sistema za območje občine Pivka. S tem naj bi zagotovili zadostne količine vode ustrezne kakovosti za oskrbo prebivalstva s pitno vodo za obdobje vsaj 50 let. 

Križman upa, da bo nova vlada s to rešitvijo nadaljevala, župani obalnih občin se z ministrstvom sestanejo v prihodnjih dneh, je povedal. Po optimalnem scenariju, če se bi ta projekt nadaljeval, bi lahko nov vodni vir dobili v prihodnjih petih letih, ocenjuje. 

Proti rešitvi zagotavljanja pitne vode za slovensko Istro z zajezitvijo Suhorce so se sicer v preteklosti izrekli mnogi deležniki. Kot izpostavlja dr. Malačič, je razočaran, ker se v Sloveniji značilno prepiramo in se ne zmoremo dogovoriti za vir pitne vode za edino obalno področje Slovenije. Prva ovira je že spor znotraj hidrotehnične stroke, pred desetletjem pa smo izgubili evropska sredstva za zagotovitev vira pitne vode obalnega območja. 

Drugi pomemben vidik, ki ga izpostavlja kot oviro za postavitev pitnega vodnega vira, pa je zagovarjanje lokalnih interesov lokalnega območja. Okoljevarstveniki tako poudarjajo, kako se bodo zaradi zajetja spremenili hidrološki režim, pretoki podtalnih rek (npr. Timava), sprememba mikroklime ipd. Kot pravi, je prepričan, da je prisotno pomanjkanje dialoga in da bi lahko vodno zajetje postavili tako, da bi bili zadovoljni tudi okoljevarstveniki. Sem sodi npr. podzemna izvedba vodnega zajetja v kakšni jami, ki ni naravni biser. V pomanjkanju svetlobe se namreč razvija manj mikroorganizmov, manj je problemov z obravnavanjem take vode, da postane pitna, pojasnjuje. Uredili bi lahko dotok kot odtok viškov vode, pa seveda napeljavo za uporabo pitne vode. Če pa bi uporabili površinski jez oz. jezero, pa bi to morda tudi lahko tako uredili, da bi pridobili ribolovno jezero, kot enega, umetnega, na brkinskem območju že imajo, našteva možne rešitve za težavo, ki bo ob napovedanih, vedno pogostejših sušah zagotovo postajala vedno bolj pereča. 

Zaprti tuši na plažah, izklopljene fontane ...

Župani občin slovenske Istre so, kot smo poročali, včeraj sprejeli vrsto ukrepov in prepovedi, namenjenih zmanjšanju porabe vode. Do nadaljnjega bodo tako izklopljeni zalivalni sistemi na javnih zelenicah, zaprti tuši na vseh plažah, izklopljene fontane in vodni motivi na javnih površinah ter pitniki. Prepovedano je zalivanje zelenic in pranje avtomobilov, izjema so avtopralnice, ki za pranje uporabljajo reciklirano vodo. Komunalna podjetja bodo drevesa in cvetlične grede zalivala samo iz možnih vodnih zajetij in drugih vodnih virov. 

Prav tako se bo zaprlo javne izlivke, javne sanitarije pa se bo opremilo s pozivi k racionalni porabi vode. Prepovedano je tudi pranje dvorišč in polnjenje bazenov, župani pa občanke in občane pozivajo, naj skrajno varčujejo z vodo, to velja tudi za tiste, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. 

S povečanim nadzorom na internem vodovodnem omrežju lahko pomagajo preprečiti nenadzorovane izlive, Rižanski vodovod Koper pa naj redno obveščajo o morebitnih okvarah in poškodbah na vodovodnem sistemu.  Župani pozivajo tudi gospodarske subjekte, hotelirje in zasebne ponudnike, naj vodo uporabljajo čim bolj varčno, z ukrepi pa naj seznanijo tudi turiste in obiskovalce.