'Dovolite gensko spreminjanje hrane!'

V pismu znanstveniki izpostavljajo, da tradicionalno žlahtnjenje rastlin ni več dovolj učinkovito za hitro odzivanje na spremenljive klimatske razmere in druge izzive v kmetijstvu. "Na udaru so pravzaprav vse poljščine," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB). Najbolj prizadete poljščine so koruza, pšenica, riž in krompir. "Nekatere so ogrožene zaradi klimatskih sprememb, druge zaradi bolezni in škodljivcev, spet tretje pa zaradi veliko odpadkov, ki nastajajo pri transportu, ali pa kombinacije vsega." 

EU si ta čas močno prizadeva še za dodatno ozelenitev kmetijstva, ki zahteva zmanjševanje uporabe pesticidov in gnojil, kar še dodatno povečuje potrebo po rastlinah, ki so sposobne rasti v manj ugodnih pogojih, opozarjajo na inštitutu.

Pri NGT ne gre za običajno gensko spreminjanje

Prepričani so, da bi z novimi genskimi tehnikami (NGT) kmetje uporabili manj pesticidov in manj gnojil. Nekatere rastline, ki jih je vse težje gojiti z običajnimi metodami, kot so sadna drevesa, vinska trta in krompir, uporabljajo nekatere najbolj škodljive pesticide v EU.

Klasično križanje je dolgotrajen proces, saj je potrebnih več korakov do želenih lastnosti, lahko tudi 10 let in več, a tega časa človeštvo nima več. Z genskimi modifikacijami pa so ti postopki hitrejši. 

"Treba je poudariti, da z novimi genomskimi tehnikami (NGT), ki so predmet predloga spremembe zakonodaje, ne gre za vnos tujih genov kot pri gensko spremenjenih rastlinah," pojasnjujejo na NIB. "S temi modernimi tehnikami lahko z majhno tarčno spremembo rastlini lastnega gena, ki bi lahko nastala tudi v naravi s spontano mutacijo, pridobimo želeno lastnost." Poleg tega omogoča, da bi lahko ugodne lastnosti, kot je denimo odpornost  na škodljivce ali sušo, prenesli tudi v druge sorte iste vrste.

Nestabilnosti letin, šoki v preskrbovalnih verigah, dvigi cen

Slovenija, Evropa in svet so čedalje pogosteje izpostavljeni pogostim vremenskim ekstremom, klimatologi pa že lep čas opozarjajo, da bo bodo razmere v prihodnosti le še slabše. V pismu zato nove genske tehnike zagovarjajo kot ključno orodje za hitro in ciljno usmerjeno izboljšanje genetskega zapisa rastlin, s čimer bi lahko znatno zmanjšali uporabo škodljivih pesticidov in izboljšali odpornost rastlin.

Več kot 1000 podpisnikov pisma sega od vodilnih biologov in genetikov – vključno z znanstveniki, ki so prejeli Nobelovo nagrado za odkritje tehnologije "genetskih škarij", imenovanih CRISPR. Poleg omenjenih avtoric Emmanuelle Charpentier in Jennifer Doudna so na seznamu podpisnikov tudi znani avtorji, kot sta psiholog Steven Pinker in filozof Peter Pevka.

Pomembnost znanstvenega pristopa

Pismo poudarja pomen znanosti pri oblikovanju kmetijskih politik in praks. Z združevanjem znanstvenih spoznanj in naprednih tehnologij lahko kmetijski sektor učinkoviteje odgovori na trenutne in prihodnje izzive, so prepričani. Poudarjajo pa tudi potrebo po hitrem in odločnem ukrepanju, da bi se izognili še večjim izgubam in zagotovili trajnostno kmetovanje.

"Podpisani vas zato spodbujamo, da sodelujete z večino kmetov in resničnih strokovnjakov, ne pa z reaktivnimi protiznanstvenimi lobisti v bruseljskem balonu. Prosimo vas, da razmislite o nedvoumnih znanstvenih dokazih, ki podpirajo NGT, in sprejmete odločitve, ki so v skladu z najboljšimi interesi Evropske unije in njenih državljanov," so med drugim zapisali v pismu. Pobudnik je okoljska neprofitna organizacija WePlanet, ki se zavzema za tehnologije, kot so jedrska energija, modifikacijo genov in celično kmetijstvo (denimo meso iz laboratorija) ter za ponovno ozelenitev in oživitev večine Evrope.

Leta 2018 je evropsko sodišče razsodilo, da so vse rastline, pridobljene s spreminjanjem genov – ne glede na to, ali so ciljane ali ne – gensko spremenjeni organizmi in tako niso dovoljene z obrazložitvijo, da je tveganja za okolje in zdravje ljudi nemogoče določiti. Odločitev so sprejeli po množičnih protestih in ostrem uporu okoljevarstvenih skupin. Evropska agencija za varnost hrane pa ni odkrila novih nevarnosti uvajanja novih genskih tehnologij v rastlinah v primerjavi s konvencionalno prakso.