Sporni hormonski motilec BPA ni le v toaletnem papirju, pač pa ga je bistveno več v hrani

Potem ko smo poročali, da so v recikliranem toaletnem papirju in papirnatih brisačah, ki ga uporabljajo v številnih slovenskih šolah in vrtcih, med drugim našli tudi hormonski motilec bisfenol A (najdemo ga tudi pod oznako BPA), smo govorili s slovensko znanstvenico, ki pravi, da veliko večjo težavo kot papir predstavlja živilska embalaža.

BPA v živilski embalaži, zobnih zalivkah, papirju za tiskanje računov ...

"Bisfenol A je dodatek v plastični embalaži, kot so plastenke, plastični krožniki in skodelice ter plastične posode za shranjevanje živil," je za 24ur.com pojasnila dr. Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB). Po njenih besedah je BPA tudi sestavina mnogih zaščitnih prevlek pločevink in rezervoarjev za vodo, najdemo ga tudi v raznih smolah, pa v zalivkah za zobe in na termo papirju, na katerega tiskajo račune.

Večino bisfenola A po besedah znanstvenice v telo vnesemo s hrano, drugi viri so bistveno manjši. Ta v živila pride iz plastične embalaže, v kateri so hranjena.

V telesu se kopiči hitreje, kot ga izločamo

Na policah trgovin, tudi slovenskih, še zmeraj najdemo zelo veliko živilske embalaže, ki vsebuje BPA. "Takšna, ki omenjene snovi ne vsebuje, mora biti posebej označena - z napisom BPA FREE," razlaga Filipičeva. Kot opozarja, je bisfenol A sicer vgrajen v plastiko, a se ga nekaj kljub temu sprošča oziroma izloča. "To so sicer izjemno majhne količine, vendar je težava v tem, da so te snovi nerazgradljive in se v organizmu kopičijo. Sicer ga iz organizma tudi izločamo, vendar ne dovolj hitro. Sčasoma lahko koncentracije tako dosežejo raven, ko lahko začno povzročati škodljive učinke."

Med najpogostejše spadajo upad plodnosti, testosterona in števila spermijev pri moških, rak na modih, rak na rodilih in dojkah. Po besedah Filipičeve pa so na izpostavljenost bisfenolu A najobčutljivejši zarodki in majhni otroci, pri katerih lahko pride tudi do motenj v razvoju živčnega sistema.

Filipičeva je sicer skeptična, da bi se kadar koli izdelki z vsebnostjo BPA lahko povsem umaknili s tržišča, ima pa upanje, da bi se lahko evropska zakonodaja v prihodnje izoblikovala do te mere, da bi se popolnoma prepovedala takšna živilska embalaža. "Zaenkrat so sicer postavljene mejne vrednosti glede tega, koliko BPA-ja je še dovoljeno v živilski embalaži," pravi.

Je pa po njenih besedah v zadnjih letih evropska zakonodaja korak naprej naredila na področju izdelkov za otroke. "Brez bisfenola A morajo biti tako na primer otroške dude, ki so bile za otroke pravzaprav eden največjih virov izpostavljenosti," pravi.

Kot še opozarja, pa se bisfenolu a ne bomo mogli nikoli popolnoma izogniti. "Zakonsko imamo določene mejne vrednosti, oziroma tako imenovane 'varne doze', ki predstavljajo še sprejemljivo tveganje," še dodaja Filipičeva.

Po njenih podatkih je nedavna študija, ki jo je izvedla Evropska agencija za varno hrano pokazala, da v Evropi nobena starostna skupina prebivalcev ne presega sprejemljive dnevne izpostavljenosti bisfenolu A, pri čemer so upoštevali poleg izpostavljenosti hrani, tudi druge vire izpostavljenosti.

Filipičeva za konec še svetuje, da se skušamo motilcem hormonov, še posebej bisfenolu a, čim bolj izogibati. "Raje kot iz plastenk, pijmo vodo iz pipe in uporabljajmo stekleno embalažo," predlaga sogovornica.