inštitut za biologijo
V Sloveniji čez dve leti Center za tehnologije genske in celične terapije
12. 03. 2025 18.42Novi prostori Centra za tehnologije genske in celične terapije bodo predvidoma zgrajeni do konca leta 2027, povsem pa naj bi zaživeli do konca leta 2029, je ob obisku premierja Roberta Goloba na Kemijskem inštitutu dejala vodja centra Mojca Benčina. Golob verjame, da bo inštitut z novim centrom zadržal vodilno vlogo na področju genskih raziskav.
Vsi so iskali progastega goža, našli so jih pet
19. 09. 2024 08.39Slovenski raziskovalci so javnost znova prosili za pomoč pri odkrivanju progastega goža, največje kače pri nas, ki ni strupena. Dobili so 50 ovekovečenj različnih vrst kač po vsej državi, pet pa je bilo tistih iskanih – vse iz slovenske Istre. "Velik odziv na akcijo je pokazal, da ljudje spoštujejo kače in jih iz leta v leto bolje poznajo," so prepričani.
Ob italijanski in vzhodni obali Jadranskega morja se širi strupen ognjeni črv
22. 06. 2024 09.49Ob italijanski obali se zaradi vročinskih valov in višje temperature v morju širi ognjeni črv, ki bi lahko povzročal nevšečnosti turistom. Ob stiku s to vrsto morskih črvov se sproščajo toksini, zaradi česar lahko ljudje utrpijo srbečico, dražeč občutek in otrplost na prizadetem mestu. Po dosedanjih podatkih ob slovenski obali ognjenega črva še ni. Črv lahko v dolžino meri do 30 centimetrov.
V 20 letih Slovenija prejela 11 milijard kohezijskega evropskega denarja
30. 05. 2024 06.00Slovenija je od leta 2004 prejela približno 11 milijard evropskih kohezijskih sredstev. Evropski denar je izkoristila v celoti. Za programsko obdobje 2014–2020 je Slovenija na drugem mestu med državami EU po uspešnosti črpanja. Z evropskim denarjem smo sofinancirali nadgradnjo obstoječega tira Maribor–Šentilj, del drugega tira Divača–Koper, negovalni oddelek SB Murska Sobota ... Koliko denarja nam je na voljo do 2029? Bi Slovenija lahko postala neto plačnica? Slovenija je do leta 2023 iz proračuna EU prejela 13,4 milijarde evrov, v proračun pa je vplačala 8,7 milijarde evrov.
Na območju Podrožniške poti bodo zaradi varnosti odstranili še 21 dreves
20. 02. 2024 16.38Ob Podrožniški poti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib v Ljubljani bodo zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev odstranili še 21 oslabljenih, nevarnih, bolnih in suhih dreves, je na novinarski konferenci pojasnil Jurij Kobe z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mol. Dela bodo izvajali predvidoma od srede do začetka marca.
Projektiranje, proizvodnja in izvedba montažnih objektov
20. 11. 2023 00.15Pri podjetju Gajšek strankam nudijo ugodne rešitve na ključ, vse od projektiranja do izvedbe.
Slovenska raziskovalca našla življenje pod zemeljsko skorjo na dnu oceana
14. 10. 2023 08.21Tisti dan, ko smo prvič odprli pokrov zemeljske skorje, se je iz kontrolne sobe robotskega vozila zaslišalo vpitje. Bilo je res izjemno, še vedno z navdušenjem v glasu pripoveduje dr. Tinkara Tinta. Skupaj s Tihomirjem Makovcem sta prva slovenska raziskovalca, ki sta se odpravila na mednarodno odpravo iskanja življenja v čisto temo, 2500 metrov pod morsko gladino Tihega oceana. Tam so pod zemeljsko skorjo v ekstremnih pogojih s pomočjo robotskega vozila odkrili nov ekosistem, ki kar buhti od življenja. Slovenija je tako prvič sodelovala v družbi najelitnejših raziskovalnih institucij pri odkrivanju skrivnosti globokega morja.
Nobelova nagrada za razvoj mRNK cepiv: 'Gre za primer koristne uporabe znanosti'
02. 10. 2023 12.04Letošnja Nobelova nagrada za medicino gre v roke madžarski znanstvenici Katalin Kariko in ameriškemu znanstveniku Drewu Weissmanu za njun prispevek pri razvoju mRNK cepiv, je sporočil švedski inštitut Karolinska. Roman Jerala s Kemijskega inštituta nagrado razume kot spodbudo za nadaljnje raziskave na tem področju. Njuna odkritja je označil kot pomemben kamenček v mozaiku razvoja tehnologije, ki je pripomogla k boju proti pandemiji covida-19.
Na inštitutu za biologijo predstavili dosežek na področju celične imunoterapije s celicami CAR-T
16. 02. 2023 15.48Poročali smo že o tem, da je skupina 26 mednarodnih strokovnjakov, med katerimi je tudi slovenski znanstvenik Anže Smole z Nacionalnega inštituta za biologijo, razvila inovativen, klinično pomemben genski sistem, ki omogoča nadgradnjo celic CAR-T z novimi funkcijami. Zdaj pa Smole skupaj s kolegico Jelko Pohar nadaljuje raziskave na tem področju v okviru inštituta v raziskovalni skupini Imunologija in celična imunoterapija.
Zbirko neprecenljive vrednosti spet selili s kamioni: 'Rastline ne jočejo, samo izginejo'
29. 10. 2022 07.14"To, kar se dogaja z botaničnim vrtom, je nacionalna katastrofa. 212 let stara ustanova se mora sama boriti, da rastline sploh preživijo," pripoveduje direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Znova so, ker v Ljubljani nimajo prostora za prezimovanje, saj so jim leta 2020 porušili rastlinjak, dva nabito polna kamiona rastlin prepeljali v Koper. Pri tem se lahko dragocena zbirka neprecenljive vrednosti poškoduje, gre pa tudi za težaško delo, rastline so namreč velike in težke. Kje se zapleta, zakaj botanični vrt ne dobi primernih prostorov za razvoj in hrambo rastlin? Na Biotehniški fakulteti zagotavljajo, da aktivno rešujejo situacijo in da se tako fakulteta kot Univerza v Ljubljani zavedata pomena najstarejše raziskovalno-akademske ustanove za Slovenijo in za mednarodni prostor. Poudarjajo, da je fakulteta leta 2020 aktivno pristopila k urejanju financiranja in odnosov z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani.
Ob sprehajalni poti v Ljubljani potencialno strupene bakterije, odsvetovan stik z vodo
25. 06. 2022 11.07Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) so ob priljubljeni sprehajalni poti v Ljubljani, ob potoku Glinščica, zaznali potencialno strupene cianobakterije. Inštitut, ki na tem območju doslej še ni zaznal strupenih cianobakterij, je zato Glinščico dodal na zemljevid območij s tveganjem in odsvetuje neposredne stike z vodo.
Odgovori na najpogostejša vprašanja o covidu: kaj drži in kaj ne?
29. 11. 2021 11.27Čez dobre tri mesece bosta minili dve leti od potrditve prvega primera koronavirusa v Sloveniji. Čeprav je virus med nami prisoten že nekaj časa in o njem vemo že veliko, vprašanja ostajajo. Ob poplavi dezinformacij v družbenih medijih je skupina slovenskih strokovnjakov s področja medicine, virologije, farmacije in cepiv pripravila zbirko najpogostejših vprašanj o covidu-19 in odgovorila nanje.
Nobelova nagrada za medicino: odkritje receptorjev za temperaturo in dotik
04. 10. 2021 12.10Letošnja Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino gre v roke ameriškemu fiziologu Davidu Juliusu in armensko-ameriškemu molekularnemu biologu Ardemu Patapoutianu za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik, je sporočil švedski inštitut Karolinska, ki podeljuje nagrade. Zaradi njunega odkritja lahko denimo znanstveniki zdaj bolje razumejo, kako zaužitje čilija v možganih izzove signale za občutek vročine, čeprav čili ni vroč, ali pa zakaj mentol hladi, je pojasnil profesor Andraž Stožer. Odbor inštituta sicer letos ni imel lahkega dela pri navezovanju stika z obema znanstvenikoma. Uspelo mu je šele s pomočjo njunih sorodnikov.
Krave naučili uporabljati stranišče
15. 09. 2021 16.04Novozelandski in nemški raziskovalci so krave uspešno naučili uporabljati stranišče. To so dosegli tako, da so živali nagradili, ko so urinirale na točno določenem mestu. Upajo namreč, da bo to pomagalo preprečiti onesnaženje vode in zmanjšalo emisije toplogrednih plinov.
Zdravilo, ki naj bi zmanjšalo možnost za vrnitev raka dojke za 42 odstotkov
06. 06. 2021 12.29Znanstveniki pravijo, da so z uporabo zdravila olaparib po kemoterapiji dosegli preboj v zdravljenju raka dojke. Rezultati raziskave so namreč pokazali, da se je pri osebah, ki so prejemale to zdravilo, možnost za vrnitev raka zmanjšala za kar 42 odstotkov. "Je prvo ciljno usmerjeno zdravilo, za katero se je izkazalo, da učinkovito zdravi bolnike z dednimi mutacijami in rakom dojke v zgodnji fazi, kar lahko nekatere ženske ozdravi njihove bolezni," je dejal profesor Paul Workman z londonskega Inštituta za raziskave raka.
'Če se opiramo na stroko, ji moramo verjeti takrat, ko zdravi infarkt, in takrat, ko cepi'
16. 03. 2021 06.00Z novim koronavirusom se je okužilo več kot 120 milijonov ljudi, 355 milijonov se jih je cepilo. V Sloveniji se je doslej z dvema odmerkoma cepilo skoraj 84 tisoč prebivalcev, z enim pa nekaj več kot 174 tisoč. Največjo nevarnost ta hip predstavljajo nove različice virusa in odpor ljudi do cepljenja. Prav zato so ključne točne informacije, ki smo jih skozi serijo 21 člankov tokratnega projekta rubrike Dejstva - "Odpikajmo korono" zbrali, analizirali in podkrepili s strokovnimi mnenji. Pred vami je epilog ključnih vsebin, posodobljenih z novimi dognanji in vladnimi spremembami – o delovanju cepiv, njihovem bliskovitem razvoju, novih sevih, nacionalni strategiji cepljenja, o vplivu na plodnost in stranskih učinkih po cepljenju, cepilnih potnih listih in odgovorih na vprašanja, zakaj cepivom ne zaupamo.
V odpadnih vodah na Obali zaznali večjo količino virusa
12. 03. 2021 10.53Meritve, ki jih na sedmih čistilnih napravah redno izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, so pokazale večji skok v prisotnosti novega koronavirusa v odpadnih vodah na Obali. Ali je to indikator za novo rast okužb na tem območju? To bo v naslednjih dneh zanimivo opazovati, pravi Luka Renko iz sledilnika covid-19. Razlog bi po njegovem mnenju lahko bil angleški sev, ki je v tej regiji v porastu.
Cepivo ne povzroča neplodnosti. 'Za to ni popolnoma nobene osnove'
10. 02. 2021 06.00Več kot 500 okuženih nosečnic, 12 so jih sprejeli na infekcijsko kliniko, ena je umrla. To so slovenski podatki o okužbah z novim koronavirusom pri nosečnicah. Teorija zarote pa: cepivo povzroča neplodnost. "Če bi cepivo povzročalo neplodnost, bi jo tudi okužba z novim koronavirusom, zmanjšano plodnost po okužbi pa bi zaznale vse svetovne statistike," poudarja dr. Mojca Lunder s Fakultete za farmacijo. Čeprav obsežnejše klinične študije na nosečnicah še niso bile opravljene, pa podatki za zdaj ne kažejo, da bi cepivo v resnici vplivalo na plodnost. Nekaj udeleženk kliničnih študij je med izvajanjem raziskav celo zanosilo.
Preboj slovenskih raziskovalcev v boju proti koronavirusu: RNA v odpadni vodi
16. 11. 2020 07.58Raziskovalci z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano so prvič v Sloveniji zaznali RNA novega koronavirusa v odpadnih vodah. Zaznali so ga v neobdelani odpadni vodi na infekcijski kliniki, že ko je bil hospitaliziran le en okužen bolnik. Takšen pristop bi lahko zato uporabili kot sistem zgodnjega opozarjanja na izbruhe virusa.
Odslej bomo lahko kakovost zaščitnih mask preverili v Sloveniji
14. 09. 2020 14.22V Sloveniji je odslej mogoče preveriti kakovost zaščitnih mask, s preskusi prepustnosti na dihanje, učinkovitosti filtracije na bakterije in biokompatibilnost mask in materialov tujih proizvajalcev in domačih podjetij. Tako lahko slovenski uvozniki in proizvajalci zdaj v bistveno krajšem času zaščitne maske in ostale materiale preskusijo in s tem potrdijo skladnost v Sloveniji.
Za 300 rastlin iz botaničnega vrta bodo našli nadomestne prostore
07. 09. 2020 17.04Vodstvi ljubljanske biotehnične fakultete in botaničnega vrta sta se dogovorili, da bodo v prihodnjih tednih zagotovili nadomestne prostore za prezimovanje mediteranskih rastlin. Te bodo ostale brez prostora za prezimovanje, ker bodo rastlinjak, v katerem jih hranijo pozimi, še ta mesec porušili za potrebe Nacionalnega inštituta za biologijo.
V EU raziskave za prilagajanje krompirja na ekstremne pogoje v okolju
07. 09. 2020 14.41Evropski konzorcij ADAPT, katerega del je Nacionalni inštitut za biologijo, preučuje mehanizme prilagoditve krompirja na izpostavljenost škodljivim dejavnikom okolja, kot so suša, vročina in poplave. Za raziskave je konzorcij prejel pet milijonov evrov nepovratnih sredstev iz programa EU Obzorje 2020.
Porušili bodo rastlinjak, kam z rastlinami, še ne vedo: 'Kot da bi Narodni galeriji odvzeli pol zbirke'
06. 09. 2020 08.00"Rastline nimajo oči in ne jokajo, zato se jih preprosto lahko pusti zmrzniti, ne bodo protestirale pred parlamentom," opozarjajo v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Tam bodo namreč porušili rastlinjak, v katerem bi moralo prezimiti 300 rastlin izjemne vrednosti. Če izgubimo te rastline, je, kot ponazori dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta, kot da bi Narodni galeriji odvzeli pol zbirke. Gre lahko tudi za mednarodni škandal, saj smo jih dobili z izmenjavo iz tujih vrtov in se jih ne sme prodati niti podariti.
Višanje temperature in dvigovanje gladine morja
23. 08. 2020 07.00Poplave v Piranu. Dvig gladine morja, ki prestopa bregove. Zaliva mesto, gostilne, stanovanja. Takšne posnetke bomo vse pogosteje gledali in živeli. Matjaž Ličer, doktor fizike in filozofije, že leta preučuje vpliv podnebnih sprememb na Jadransko morje. "Po letu 1990 do danes opažamo izrazit trend – dvig za pet mm na leto. Podobno opažajo tržaški kolegi z neodvisnimi meritvami, tako da tej številki lahko zaupamo. 5 mm na leto je prišlo v zadnjih 30 letih pretežno na račun taljenja ledenikov," pojasnjuje Ličer (Nacionalni inštitut za biologijo).
Putin: Rusija razvila prvo cepivo proti covidu-19, cepila se je tudi hčerka
11. 08. 2020 10.43Ruski predsednik Vladimir Putin je med vladnim sestankom naznanil, da so postali prva država, ki je registrirala cepivo proti covidu-19. Razvilo ga je obrambno ministrstvo v sodelovanju z raziskovalnim inštitutom Gamaleja. V kliničnem preizkušanju cepiva je sodelovalo 38 prostovoljcev, vsi pa so razvili imunost. Cepljena je bila tudi Putinova hčerka, ki se po njegovih besedah počuti dobro. Znanstveniki pri nas in po svetu so skeptični, saj so Rusi izpustili tretjo fazo testiranja.
Bo nasad japonskih češenj mogoče rešiti?
12. 07. 2020 17.19Z načrti za novo, nujno potrebno stavbo Nacionalnega inštituta za biologijo, se je Slovenija znašla na spolzkih diplomatskih tleh. Gradnja bo namreč ogrozila nasad japonskih češenj, darila Japonske Sloveniji. Prvo drevo je 20 let nazaj zasadila princesa Sajako, kako pomembne so češnje v deželi vzhajajočega sonca, pa dokazuje tudi dejstvo, da mora veleposlanik cesarski palači redno poročati o njih. Zadnje novice niso dobre. Bi češnje lahko rešili?
Kemijskemu inštitutu dovoljenje za testiranje cepiva proti covidu-19 na miših
19. 05. 2020 18.57Kemijski inštitut je dobil dovoljenje Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za začetek poskusov testiranja cepiva proti covidu-19 na miših. Vlogo so vložili 25. marca, na upravi pa so glede postopka pojasnili, da so vlogo po ustrezni dopolnitvi vlagatelja tudi odobrili.
Gilead: Remdesivir je pokazal učinkovitost, pomembno je tudi, kdaj ga pacienti dobijo
29. 04. 2020 16.16Ameriško farmacevtsko podjetje Gilead, ki izdeluje antiviralno zdravilo remdesivir, je sporočilo, da so prve študije pokazale učinkovitost zdravila, a te še niso bilo strokovno ocenjene v mednarodnih objavah. Remdesivir je sicer neuspelo zdravilo za ebolo, ki pa je bilo eno najboljših kandidatov za borbo proti novemu koronavirusu.
'Računati na prekuženost populacije in čredno imunost je grozljiv scenarij'
21. 03. 2020 07.00Ali je res treba videti mrliške tovornjake po cestah, da prepričajo ljudi - gre zares, je nad ignoranco ljudi pri okužbi z novim koronavirusom ogorčen vrhunski znanstvenik svetovnega slovesa, sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala. Vlada vojno stanje, potreba po zdravilu in cepivu je izjemna, zato tudi v laboratoriju na Kemijskem inštitutu skupaj s kolegi iz Nemčije in Danske stavijo na izkušnje, ideje, ki so lahko zmagovalni pristop do nujnega cepiva in zdravila.
Analiza pokazala, da so usedline v Tojnici rakotvorne
21. 10. 2017 10.32Analiza vzorcev usedlin v Tojnici, ki jo je opravil Nacionalni inštitut za biologijo, je pokazala, da so sedimenti v potoku, ki so bili onesnaženi po požaru v Kemisu, rakotvorni. Kot izhaja iz povzetka poročila analize, to gotovo škodljivo vpliva na vodne organizme, ki so izpostavljeni tudi drugim strupenim snovem v potoku.